Pokrajina je eden najpogostejših konceptov v znanosti in zelo pomemben del življenjskega okolja. Pokrajine so rezultat človekovih dejavnosti, ki so se in se še vedno izvajajo v okviru družbenih, gospodarskih, tehnoloških in političnih področij. Hkrati so zapuščina preteklih in potekajočih procesov. Poleg gorskih vrhov prepoznavne podobe alpskih gorskih pokrajin sestavljajo tudi obdelana zemljišča in podeželska naselja. Zaradi edinstvene kombinacija naravnih in socio-kulturnih značilnosti so vir zelo različnih stvari. So vir preživetja, življenja in imajo kulturno-čustveni pomen, saj zagotavljajo identiteto. Dobro vzdrževane kulturne pokrajine so zelo pomembne vrednote v turistični industriji. Izziv pa je, kako najti ravnotežje med dediščino in življenjem, tradicijo in sodobnostjo, varovanjem in razvojem, turizmom in industrijo, lokalnimi prebivalci in turisti, pravico do lastništva in pričakovanji javnosti ter med estetiko in uporabnostjo. Skladno s kompleksno struktura, večplastno vlogo ter več funkcionalnostjo je pokrajino zelo težko upravljati in pogosto proži konflikte.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 43318317Osrednja tema delavnice je bila problematika krajinske prepoznavnosti in pomena kulturne krajine kot kulturne dediščine in nosilke identitete. Prispevek odgovarja na vprašanja: Kaj je krajína? Kako se je pojem krajína izoblikoval in razvijal? Ali in zakaj je krajína tudi dediščina? Kateri so režimi varstva krajíne? Kako se krajína kot dediščina razlikuje od ostalih tipov dediščine? Kako se oblikuje identiteta krajíne in kako vpliva na oblikovanje identitete skupnosti? Katere so tiste prvine, ki ustvarjajo prepoznavnost krajin? Za ilustracijo tematike so uporabljeni primeri z biosfernega območja Kras in porečja Reke.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 9166969V prispevku obravnavamo izjemne krajine Slovenije, in sicer ugotavljamo, ali obstaja povezava med stanjem izjemnih krajin in načini njihovega upravljanja. V uvodu opredelimo pojem izjemnih krajin in njihovo vlogo, v nadaljevanju pa opišemo metode, s katerimi smo preverjali trenutno stanje izjemnih krajin in to primerjali s stanjem pred 20 leti. Na ta način dobimo vplogled v različne procese spreminjanja, ki vplivajo na trenutno podobo obravnavanih območij. Pregled sprememb sloni na kvalitativni in kvantitativni analizi sprememb, upravljanje pa je opisano z instrumenti s področij ohranjanja narave, kulturne dediščine in kmetijstva. Iz rezultatov je razvidno, da so izjemne krajine podvržene podobnim procesom spreminjanja kot druga območja v Sloveniji, večina v smeri ekstenzifikacije in intenzifikacije, vendar trenutno še niso opazni v tolikšni meri, da bi popolnoma izničili vrednost posamezne izjemne krajine.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 9076345