Študije radikalizacije, ekstremizma in terorizma se običajno fokusirajo na najbolj vidne ali nevarne skupine ter napade in obidejo številne manjše primere. Ta članek se osredotoča na primer države brez javno znane teroristične skupine in brez napada (Slovenija) in pokaže, da je ta »ne-primer« v bistvu primer s širokim spektrom osnovnih in podpornih oblik ekstremizma. Spregledati takšne primere, kot je Slovenija, ima lahko resne posledice za pripravljenost in preventivo na tem področju.
COBISS.SI-ID: 21541123
Mednarodne raziskave kažejo na to, da so mladi najbolj ranljiva družbena skupina, ki je najbolj dojemljiva na radikalizacijo. Nekatere raziskave kažejo, da šolnikom manjka znanja in praktičnih izkušenj na to temo. Namen tega članka je oceniti pripravljenost šolnikov na identifikacijo radikalizacije in preventivo, preden se mladi podajo na pot radikalizacije. Na primeru slovenskega izobraževalnega sistema smo izvedli 22 intervjujev. Rezultati so pokazali, da šolniki lahko razpoznajo različne oblike nasilja, ne pa same radikalizacije.
COBISS.SI-ID: 37964291
Radikalizacija posameznikov, družbenih skupin in celotne družbe v smeri nasilja (p)ostaja vedno večji problem v Evropi. Tudi v Sloveniji nismo imuni na ta pojav. Knjiga temelji na spoznanju, da moramo v Sloveniji začeti bolj sistematično spremljati procese radikalizacije in ekstremizma ter oblikovati vsedružbeno mrežno strukturo, ki združuje tako državne kot nedržavne institucije. Skupaj bi lahko učinkoviteje odpravljali vzroke za radikalizacijo, uspešneje identificirali procese radikalizacije ter usklajeno delovali v okviru deradikalizacije ranljivih skupin in posameznikov. Nekateri slovenski strateški dokumenti so že identificirali radikalizacijo v smeri nasilja, nasilni ekstremizem in terorizem kot ključne varnostne grožnje, ta knjiga pa predstavlja korak v smeri preučitve mogočih pristopov koordiniranega in učinkovitega delovanja na tem področju. Knjiga temelji na tezi, da je radikalizacija, ki vodi v nasilje, kompleksen družbeni pojav, s katerim se lahko učinkoviteje soočimo le z širokim družbeno inkluzivnim pristopom. Vsi ozki (zgolj na posamezen sektor orientirani) pristopi bodo vodili zgolj do parcialnih ali pa celo do neželenih rezultatov. V knjigi smo najprej oblikovali konceptualno in terminološko osnovo za preučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji. V naši analizi smo izhajali iz predpostavke, da v Sloveniji potrebujemo terminološko jasnost na tem področju, še preden dokončno oblikujemo koncept in politiko spremljanja radikalizacije ter boja proti radikalizaciji. To se še posebej nanaša na razumevanje terminov radikalizacija, nasilni ekstremizem, terorizem, polarizacija, deradikalizacija itn. V nadaljevanju smo predstavili nekatere tuje pristope na področju identificiranja in spremljanja radikalizacije v smeri nasilja (primeri Velike Britanije, Avstrije in Finske). Poleg predstavitve posameznih pristopov na osnovi analize uradnih dokumentov smo predstavili tudi rezultate primerjalno-sintetičnega pogleda na podobnosti in razlike med državami in opisali dobre prakse iz tujine, ki bi jih lahko uporabili tudi pri oblikovanju ustreznih ukrepov v Sloveniji. Sledi poglavje, v katerem predstavljamo širok spekter državnih in nedržavnih institucij, ki se (lahko) ukvarjajo s spremljanjem radikalizacije in protiukrepi v RS. Predstavili smo ugotovitve intervjujev in fokusnih delavnic s predstavniki šolskega sistema, sistema socialnega varstva, zdravstvenega sistema, varnostnih struktur, sistema za izvrševanje kazenskih sankcij, azilnega sistema, verskih skupnosti ter športnega sistema v povezavi z navijaškimi skupinami. Vsaka izmed navedenih institucij je bila preučena po spremenljivkah, kot so (a) zaznavanje radikalizacije, (b) predvideni postopki ob zaznavi radikalizacije, (c) pravne podlage za delovanje v povezavi z radikalizacijo, (č) odgovorni subjekt za spremljanje radikalizacije, (d) usposabljanje, (e) financiranje, (f) sodelovanje z drugimi deležniki in (g) pričakovana vloga v slovenskem modelu spremljanja radikalizacije. Sledi predstavitev rezultatov ankete o dovzetnosti na radikalizacijo na vzorcu študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v letu 2019. Anketa je pomembna, saj odraža percepcije skupine mladostnikov kot ene izmed najbolj ranljivih skupin na radikalizacijo. Knjigo zaključujemo s predstavitvijo našega predloga za oblikovanje celovitega modela RAN Slovenija oziroma celovitega medinstitucionalnega modela za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v Sloveniji. V knjigi analiziramo dozdajšnje aktivnosti RAN-omrežja, predstavimo dopolnjeni model P – O – O (Prepreči – Opozori – Odvrni), ki ga je Republika Slovenija lansirala na Zahodni Balkan, in na koncu predstavimo še predlog novega RADCEPRO RAN-modela v Sloveniji. V modelu so opredeljena splošna načela, narejen je seznam sodelujočih institucij, prav tako je opredeljena struktura na strateški in operativni ravni. V zaključnem poglavju ugotovitve naše raziskave strnemo v priporočila glede ukrepov na področjih
COBISS.SI-ID: 39968003
Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju % odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov;...
COBISS.SI-ID: 17215235
Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor...
COBISS.SI-ID: 17251331