Raziskava se osreodotoča na pojavnost različnih oblik zaposlitve in dela v Sloveniji. Predstavljena je statistična analiza prisotnosti različnih oblik dela iz zaposlitve, kar je ovrednoteno z vidika koncepta družbene odgovornosti in dostojnega dela
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 1540165316Prispevek se osredotoča na Spremenjeno Evropsko socialno listino. Nadzorni mehanizem na podlagi poročil držav in postopek s kolektivnimi pritožbami (znotraj katerih Evropski odbor za socialne pravice nadzoruje, kako države spoštujejo Listino) sta dva dopolnjujoča pravna mehanizma, ki dajeta moč in učinkovitost Listini oziroma pravicam v njej z zahtevo državam, da spoštujejo pravice iz Listine. Pravno moč Listine in njen vpliv na dejansko uresničevanje temeljnih socialnih pravic v praksi pa lahko močno povečajo nacionalna sodišča, ko v sodnih postopkih odločajo o konkretnih zadevah iz njihove pristojnosti - tako da se sklicujejo na njene odločbe in jih uporabljajo, ko odločajo o sporu. Slovenka sodišča, zlati ko obravnavajo delovne in socialno-pravne zadeve, se pogosto sklicujejo na Spremenjeno Evropsko socialno listino v obrazložitvah svojih odločitev. Prispevek prinaša kratek pregled teh sodb in nekaj bistvenih ugotovitev v tej zvezi, in sicer na podlagi izvedene analize javno dostopnih baz podatkov sodne prakse v Sloveniji.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 5029221Članek analizira primer Slovenije, post-socialistične države s pomembno zgodovino državnih skrbstvenih intervencij in institucionalizirane oskrbe. Danes na trgu dela pre - vladuje imperativ fleksibilizacije, t. i. aktivacija pa je glavni ukrep socialnih politik, kjer se pravice pogojuje z vključitvijo v plačano delo, država pa intervenira le v primeru hude revščine. V zadnjih letih je država ob spremembah v socialni politiki uvedla ukrepe proti neformalnim oblikam dela, vključno z delom v zasebnih gospodinjstvih. Tudi v Sloveniji v skladu z globalnimi trendi povpraševanje po skrbstvenem delu narašča, čedalje bolj pa se ga prepušča zasebni sferi. Na podlagi intervjujev z neformalnimi delavkami in delavci, članek raziskuje metodološka vprašanja, ki so relevantna za izvajanje kvalitativnih raziskav. Ob tem trdimo, da je individualizacija skrbstvenega dela prinesla večji državni nadzor in posledično strah in marginalizacijo skrbstvenih delavk. Uvedba koncepta verig zaupanja v članku zaključuje, da je strukturni učinek individualizacije skrbi ujetost med štiri stene zasebnih gospodinjstev, kjer zaupanje postane edina vrednota.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 5050213