Namen prispevka je bil preučiti slovenske občine z vidika njihovega demografskega razvoja, oblikovati značilne tipe občin, narediti analizo socialnoekonomskih kazalnikov ter izdelati demografsko projekcijo za naslednjih 20 let. Pri opredelitvi tipov občin smo upoštevali rast in upad števila prebivalcev v preteklem desetletnem obdobju ter velikost občinskih središč oziroma njihovo opremljenost s storitvami splošnega pomena, na podlagi katerih smo določili, ali je občina urbana ali ruralna. Z razpoložljivimi socialnoekonomskimi kazalniki smo analizirali značilnosti posameznih tipov, za vsak tip občin pa smo pripravili analitično demografsko projekcijo po petletnih starostnih skupinah. Rezultati kažejo na velike socialnoekonomske razlike med štirimi tipi občin, pri čemer pri posameznih kazalnikih v ospredje stopa rast ali upad števila prebivalcev, pri drugih pa urbanost oziroma ruralnost občin. Ugotovili smo, da so se uresničila pričakovanja številnih preteklih študij o nadaljnjem praznjenju obmejnih in težje dostopnih območij ter zgoščanju prebivalcev v omejenih območjih koncentracije prebivalstva in delovnih mest. Ker segajo vzroki današnjih demografskih sprememb več desetletij nazaj, je manevrski prostor za spreminjanje trendov zelo omejen, zato se je namesto »kako« bolj smiselno vprašati, »kje« se še da vplivati na ugodnejši demografski in posledično tudi regionalni razvoj.
COBISS.SI-ID: 45264173
Prispevek predstavlja problematiko praznjenja naselij v zaledju Kopra. Z analizo statističnih podatkov smo preučili naselja Mestne občine Koper, jih glede na njihove značilnosti razdelili v tri skupine (urbano-rastoče, podeželsko-rastoče in podeželsko-padajoče), nato pa izvedli anketo v enajstih naseljih z največjim upadom števila prebivalcev v zadnjem deset-letnem obdobju. Kot glavni razlog za izseljevanje so anketiranci navedli primanjkovanje delovnih mest v njihovem naselju in boljše razmere za življenje v mestih. Problematični so tudi slabo razvita prometna in komunalna infrastruktura ter oskrba z osnovnimi dobrinami. Kljub temu anketiranci vidijo velik potencial v razvoju turizma, saj je naravno okolje dobro ohranjeno in privlačno, vendar mnogokje neizkoriščeno. Kot pozitivne plati življenja v zaledju so anketiranci izpostavili bližino narave, mir in tišino. Po mnenju vprašanih bi k revitalizaciji naselij v zaledju Kopra lahko pripomogli izboljšana infrastruktura, oskrba ter pestrejša turistična ponudba.
COBISS.SI-ID: 45344813
Na področju demografskega razvoja deli Slovenija usodo razvitejših evropskih držav: prebivalstvo je doseglo svoj zenit in se hitro stara, njegovo obnavljanje je odvisno od migracij, projekcije pa napovedujejo hitro zaostrovanje razmer s perečimi posledicami na številnih področjih. Demografske analize kažejo na nadaljevanje zgoščanja prebivalcev v osrednjeslovenski statistični regiji in ob večjem delu avtocestnega križa ter na upad števila prebivalcev v posameznih mestih in obsežnih obmejnih območjih. S tem se v prostorskem in strukturnem smislu uresničujejo napovedi izpred desetletij, ko so avtorji začeli opozarjati na demografsko ogroženost Slovenije in pričakovane prostorske posledice demografskih sprememb. Žal opozorila stroke niso naletela na plodna tla in posledice vse bolj trkajo na vrata. Na to želimo opozoriti tudi s to monografijo. V njej obravnavamo problematiko razvoja obmejnih območij, problem staranja prebivalstva v mestih in na podeželju, vplive demografskih sprememb na gospodarstvo in zaposlovanje, problematiko oskrbe in zagotavljanja storitev splošnega pomena, več poglavij pa naslavlja posamezna območja Slovenije in njihove razvojne izzive, vezanje na demografske spremembe. Da bi preprečili negativne učinke demografskih sprememb smo prepozni, potrebni pa so sistematični ukrepi, da jih ublažimo.
COBISS.SI-ID: 301921792
Občina Velenje je po letu 1950 doživela burne demografske spremembe. To je bilo tesno povezano z lokalnim razvojem gospodarstva– rudarstva, energetike in industrije, kasneje tudi storitvenih dejavnosti. Mesto Velenje je postalo gravitacijsko središče širšega območja. V mestu živi tri četrtine prebivalstva občine. Zaradi gospodarske rasti je občina postala območje priseljevanja. Večina priseljencev se je naselila v mestu Velenje. Do leta 1970 so priseljenci prihajali z drugih območij Slovenije, med leti 1970 in 1990 pa se je zelo okrepilo priseljevanje iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Posledici priseljevanja sta bili visok delež mladega prebivalstva in spremembe v etnični sestavi občine. Po letu 1990 so se demografski trendi spremenili. Število prebivalcev je pričelo upadati. Vse bolj izrazito je tudi odseljevanje mladih. Rezultati demografske projekcije kažejo, da bi občina v naslednjih dvajsetih letih lahko izgubila do 15% prebivalcev.
COBISS.SI-ID: 46019373