Slovenian Jewish Heritage (https://cja.huji.ac.il/slovenia/browser.php?mode=main) Razvoj posebnega slovenskega modula v okviru Indeksa judovske umetnosti Bezalela Narkissa in kreiranje spletnega portala slovenske judovske dediščine v angleškem jeziku, ki je dostopen vsem. Spletni portal Slovenian Jewish Heritage celovito predstavlja raznoliko judovsko dediščino Slovenije, Vključuje sinagoge, pokopališča, nagrobnike in fragmente nagrobnikov, pokopališke kapele, obeležja holokavsta, srednjeveške judovske četrti, ritualne predmete in rokopise, ki so ohranjeni na območju Slovenije. Spletni portal Slovenian Jewish Heritage je del Indeksa judovske umetnosti Bezalela Narkissa. Vključenost slovenske judovske dediščine v indeks omogoča njeno kontekstualizacijo in umestitev v širši kontekst evropske in svetovne judovske dediščine.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
Članica projektne skupine Polonca Vidmar je uredila znanstveno monografijo Umetnostna in zgodovinska srečevanja z Judi na Slovenskem, ki je bila vključena v zbirko Opera instituti artis historiae in jo je izdala Založba ZRC SAZU. Monografija prinaša v uvodu stanje raziskav o zgodovini in umetnosti Judov v Sloveniji (O. Luthar, P. Vidmar) in sedem razprav zgodovinarjev in umetnostnih zgodovinarjev. Ob članih projektne skupine (A. Hozjan, A. Maver, P. Vidmar) so sodelovale umetnostne zgodovinarke (M. Oter Gorenčič, A. Iskra, R. Komić Marn, B. Vodopivec) in pripravile študije o ikonografskih posebnostih upodobitve Judov v slovenjgraškem Pasijonu, usodi judovskih zbirk v času nemške okupacije Spodnje Štajerske, usodi judovske dediščine na primeru tržiškega veleposestnika Karla barona Borna in restituciji predmetov kulturne dediščine iz Avstrije.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 41585667Na odmevni mednarodni konferenci je referent predstavil svoje raziskave o času in vzrokih prihoda Judov v posamezne spodnještajerske urbane kraje. Kot vzorčne primere je izbral manjše kraje, kjer je judovska navzočnost v dokumentih zabeležena. Posvetil se je vlogi deželnih gospodov, predvsem Habsburžanov, saj je bila odločilna pri vzpodbujanju in podpiranju Judov pri odločitvi, da se naselijo v določenem kraju. To se verjetno najbolj jasno vidi pri različnih zgodbah dveh mejnih mestec, Ormoža in Brežic. Angažma štajerskih vojvod je videti najbolje na primeru Slovenske Bistrice, kjer je očitno, da je bil ravno njihov interes tisti, ki je ne samo omogočil prihod Judov v mesto, temveč tudi v veliki meri uravnaval njihovo delovanje. Tudi primer Slovenj Gradca kaže na podoben vzorec. Tudi tu je bil za prihod Judov v mesto odločilen vpliv deželnega gospoda. Iz celotne slike še najbolj izstopa primer Dravograda, kjer imamo opravka z dokaj nenavadnim momentom, ko so se, kot kaže, v kraju naselili štajerski Judje (ki so se očitno podredili sodniku za Jude iz Gradca). Ravno primer Dravograda tudi potrjuje, kako majhno količino podatkov imamo na razpolago, saj nista jasna niti čas prihoda in s tem dolgotrajnost le-tega niti povezava dravograjskih Judov z morebitnimi skupnostmi iz koroškega oziroma štajerskega prostora. Različna pristopa k (ne)prisotnosti Judov lahko vidimo skozi primerjavo salzburških Brežic, kjer Jude iščemo zastonj, in salzburškega Ormoža, kjer so bili prisotni v 14. stoletju.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 60940291Prispevek na mednarodni konferenci je obravnaval poznosrednjeveške upodobitve Živega križa z alegoričnim prikazom Kristusove smrti na križu kot koncem Stare zaveze in začetkom Cerkve, ki so vsebovale številne agresivno protijudovsko naravnane likovne motive. Na območju Štajerske lahko upodobitvam sledimo od sredine 15. do začetka 17. stoletja. V prispevku je bila obravnavana zlasti stenska slika v župnijski cerkvi sv. Jurija na Ptuju, ki je nastala v zadnjih desetletjih 15. stoletja, ko na Ptuju ni bilo več judovske občine. Fragmentarno ohranjeno upodobitev je mogoče rekonstruirati na podlagi drugih slikarskih del iz štajerskega stenskega slikarstva in freske Tomaža Artule v župnijski cerkvi sv. Andreja v Vratih-Megvarje (Thörl-Maglern) na Koroškem. Prispevek je bil posvečen predstavitvi slabo znane freske mednarodni javnosti in njeni umestitvi v kontekst štajerske in srednjeevropske umetnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 60929027