Tema prispevka je široka in kompleksna predvsem spričo dejstva, da je v Prekmurju v obdobju med obema svetovnima vojnama živelo največ registriranih članov judovske skupnosti v Sloveniji. Hkrati pa so bili prav prekmurski Judje največje žrtve holokavsta na Slovenskem in je zato težko slediti usodi njihovih umetnin in drugega premoženja. To velja zlasti za večino primerov, ko lastniki niso preživeli vojne in je bilo njihovo premoženje že med vojno ali pa po vojni zaseženo ter izropano. Zaradi tega se avtor v prispevku osredotoča predvsem na usodo premične dediščine v lasti judovske občine in delno na povojne nacionalizacije, pri čemer je izhodiščna točka notranja oprema sinagog v Murski Soboti in Lendavi ter morebitni ostanki že pred drugo svetovno vojno ukinjene sinagoge v Beltincih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 44013101