V prispevku predstavimo izdelavo veliko-površinskih vegetacijskih produktov iz posnetkov PROBA-V v 100m ločljivosti. Kompozitiranje in mozaiciranje vpeljemo, kadar želimo pridobiti homogene preglede večjih površin, npr. globalno ali kontinentalno. V študiji smo analizirali in primerjali dve tehniki časovnega združevanja (kompozitiranja). Metode smo ocenjevali na podlagi vizualne ocene rezultatov, predvsem homogenosti mozaikov ter učinkovitosti metode v obravnavi slabih podatkov, tj. pikslov, ki jih algoritem za razpoznavo oblakov napačno razvrsti. Zato smo v postopek časovnega združevanja uvedli tudi izdelavo sloja kakovosti in izračun statističnih lastnosti mozaika. Na ta način lahko natančneje ocenimo kakovost končnega izdelka, kot tudi lastnosti posnetkov, ki vstopajo v obdelavo.
COBISS.SI-ID: 45702189
Študija raziskuje pristop uporabe časovne vrste satelitskih posnetkov Sentinel-2 in primernost metode BFAST za odkrivanje sprememb, ki ustrezajo odkrivanju neupravičene rabe kmetijskih zemljišč. Osredotočili smo se na prepoznavanje znakov neprimerne rabe na trajnih travnikih in njivah v eni rastni dobi, ki jih je mogoče povezati s časovno določeno zelenostjo (odziv rastlinja). Glede na zahteve metode BFAST Monitor po časovno dolgih vrstah, za zanesljivo študijo anomalij uvedemo prilagojen postopek za preverjanje in dopolnitev rezultatov odkrivanja anomalij z metodo BFAST Monitor. Predlagamo uporabo objektne analize časovnih profilov NDVI in standardnega odklona časovne vrste, kjer so geografski objekti parcele z določeno rabo zemljišč. Preverjanje zaznanih anomalij v rabi zemljišč smo opravili z dokazili o prijavljeni letni rabi zemljišč in terenskim nadzorom, zbranimi v okviru programa dodeljevanja subvencij v Sloveniji. Rezultati potrjujejo, da je predlagani kombinirani pristop učinkovit za uporabo kratkih časovnih vrst in zagotavlja visoko stopnjo natančnosti pri spremljanju zelenosti parcel. Tako ga je mogoče uvesti za pomoč pri nadzoru nad rabo kmetijskih zemljišč v okviru dejavnosti SKP že v fazi priprave in prilagajanja. Članek je objavljen v reviji z IF 1.84 (prva četrtina), citiran je bil štiri krat.
COBISS.SI-ID: 43706157
V prispevku je obravnavana možnost določitve nepozidanih stavbnih zemljišč s samodejnim posodabljanjem podatkov. Obravnavane metode določitve nepozidanih stavbnih zemljišč temeljijo na sloju pokrovnosti zemljišč, ki ga pridobimo z objektno klasifikacijo podatkov aerolaserskega skeniranja (ALS) in ortofota. Nepozidana stavbna zemljišča ugotavljamo z obdelavo in čiščenjem podatkov v okolju geografskih informacijskih sistemov. Metodo smo preizkusili na izbranih območjih v občini Trebnje. Sloj nepozidanih stavbnih zemljišč, pridobljen s samodejnim zajemom, smo primerjali s podatki, pridobljenimi z vizualno interpretacijo (ročnim zajemom). Ugotovili smo, da lahko s predstavljeno metodologijo samodejnega zajema nepozidanih stavbnih zemljišč pospešimo in pocenimo ročni zajem podatkov ter predvsem posodabljanje podatkov, ne moremo pa ga še popolnoma nadomestiti.
COBISS.SI-ID: 8917601