Submediteransko območje v Sloveniji zaznamujeta dva tipa kamninske podlage, fliš in apnenec. Velik del tal na apnencu je v preteklosti zaradi človekovih aktivnosti odnesla erozija, zaradi česar je nastala tipična kamnita pokrajina, Kras. Po opustitvi pašnikov se območje spontano zarašča z različnimi olesenelimi rastlinami, pri čemer prevladuje puhasti hrast (Quercus pubescens Willd.). Puhasti hrast je ekološko zelo pomemben za to območje, saj preprečuje nadaljnjo degradacijo plitvih tal. Ostre življenjske razmere (pogosta suša in požari) močno omejujejo rast rastlin na tem območju, medtem ko imajo mikorizne glive lahko pozitivne učinke. Da bi raziskali združbo ektomikoriznih gliv puhastega hrasta na tem območju, smo med junijem 2016 in majem 2018 vzorčili tla na apnenčasti in flišni podlagi. Iz vsakega vzorca tal smo ločili ektomikorizne morfotipe, povezane s puhastim hrastom in jih morfo-anatomsko določili ter sekvencirali s pomočjo ITS1/ITS4 markerjev. Sekvence smo identificirali s pomočjo podatkovne baze UNITE ter molekularno identifikacijo primerjali in združili z morfo-anatomsko. Na združbo ektomikoriznih gliv je vplival letni čas in kamninska podlaga. Ploskev na apnencu je imela večjo vrstno pestrost in manjšo sezonsko variabilnost vrstne pestrosti v primerjavi s ploskvijo na flišu. Višek vrstne pestrosti se je na obeh ploskvah pojavil ob istem času. V celotnem obdobju in na obeh ploskvah skupaj smo zabeležili okoli 70 morfotipov ektomikoriznih gliv. Na ploskvi na apnencu smo zabeležili značilno višjo abundanco vrste Cenococcum geophilum (Gloniaceae, Ascomycota), na ploskvi na flišu pa vrste iz rodu Sebacina (Sebacinaceae, Basidiomycota). Najmanjši delež vitalne ektomikorize smo zabeležili v letu po požaru, to je v letu 2017.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 5607846Rast dreves je tesno povezana z okoljem, ki neposredno vpliva na fiziološke procese. Drevesa nenehno prilagajajo svojo strukturo spreminjajočim se okoljskim razmeram. V procesih debelinske rasti, ki zajemajo ksilogenezo in floemogenezo, se vršijo te strukturne prilagoditve. Zato lahko anatomija lesa in floema predstavljata dober pokazatelj uspešnosti delovanja dreves. Vpliv okoljskih dejavnikov na nastajanje lesa je bil dokazan v številnih študijah, medtem ko so dejavniki, ki vplivajo na nastanek floema, manj raziskani. Za razliko od lesa je vsakoleten nastanek floema ključen za preživetje dreves, saj omogoča prevajanje produktov fotosinteze iz listov v meristemska in založna tkiva. V predstavitvi so bili prikazani različni vzorci sezonskega nastajanja lesa in floema pri drevesih iz različnih okolij. Predstavljeno je bilo delovanje kambija ter anatomija lesa in floema pri različnih drevesnih vrstah iz zmernega in (sub)Sredozemlja. Prikazana je bila plastičnost debelinske rasti, ki omogoča drevesom odziv in prilagoditev anatomije prevodnih tkiv na spreminjajoče se okoljske razmere. Predavanje se je zaključilo s primeri prikaza, kako se lahko študije debelinske rasti dopolnjujejo z ekofiziološkimi in dendroekološkimi raziskavami. Razumevanje, kako se sekundarna rast dreves odziva na spreminjajoče se okoljske razmere, je del znanstvenih izzivov, ki so povezani z učinkovitostjo dreves v času globalnih podnebnih sprememb.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5199014Raziskali smo vpliv lastnosti tal, suše in požara na razvoj listov, delovanje kambija ter anatomijo lesa in floema pri puhastem hrastu na Podgorskem hrastu. Naši rezultati kažejo, da vremenske razmere v najbolj sušnih poletnih mesecih (julij-avgust) nimajo večjega vpliva na trajanje debelinske rasti, saj se kambijeva celična produkcija v splošnem zaključi konec julija / v začetku avgusta, kar bi lahko prestavljajo prilagoditev puhastega hrasta na lokalne okoljske razmere v smislu zaključka debelinske rasti pred potencialnimi stresnimi razmerami. Primerljiva starost dreves na flišu in apnencu, ki se razlikujejo v premerih in višinah dreves kaže na to, da lastnosti tal, zlasti sposobnost zadrževanja vode, močno vpliva na širine letnih prirastkov in značilnosti celic pri puhastem hrastu. Poleg lokalnih razmer na velikost trahej v veliki meri vplivata še velikost drevesa in krošnje. Izpostavljenost puhastega hrasta požaru je mogoče zaslediti v anatomski zgradbi lesa in floema, ki nastane v naslednji rastni sezoni. Vendar pa te strukturne spremembe niso koordinirane v floemu in lesu; požar je povzroči spremembe v dimenzijah floemskih prevodnih celic, ne pa v lesnih. To je mogoče delno pojasniti z različnimi vlogama obeh tkiv v drevesu.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 5388198