Povečevanje pogostnosti požarov na slovenskem krasu sovpada s predvidenimi scenariji globalnih podnebnih sprememb na sušnih območjih. Zato je poglobljeno razumevanje interakcij med drevesom, ognjem in podnebjem ključnega pomena za predvidevanje vpliva okoljskih sprememb na delovanje (rast) dreves. V ta namen smo na Podgorskem krasu, ki ga je v avgustu 2016 zajel požar, v rastni sezoni 2017 preučevali odziv puhastega hrasta (Quercus pubescens) na ta ekstremni vremenski dogodek. Puhasti hrast je vrsta, za katero je značilna velika sposobnost sekundarnega odganjanja poganjkov. V raziskavi smo se osredotočili na vpliv požara na razvoj listov, izotopsko sestavo ogljika v listih (?13C), sezonsko dinamiko debelinske rasti ter na anatomijo lesa in floema v požaru neprizadetih (H drevesa) in prizadetih dreves (F drevesa). Ugotovili smo, da je popolnoma razvita krošnja F dreves dosegla le polovico vrednosti LAI (indeks listne površine), izmerjenih na H drevesih. Skozi celotno rastno sezono so bili za F drevesa značilni višji vodni potencial, prevodnost listnih rež ter višja stopnja fotosinteze v primerjavi z neprizadetimi H drevesi. Vrednosti ?13C listja F dreves so bile v primerjavi s H drevesi nižje, tj. bolj negativne. To nakazuje, da so bila F drevesa zaradi zmanjšane transpiracijske površine redkeje podvržena zmanjšani prevodnosti listnih rež ter da so imela ugodnejše razmerje med površino listov in korenin. Poleg tega je bil razvoj listov pri F drevesih bolj odvisen od fotosinteze v tekoči rastni sezoni kot od zalog škroba, shranjenih v preteklih rastnih sezonah. Kambijeva celična produkcija se je v primerjavi s H drevesi pri F drevesih zaključila tri tedne kasneje, kar se je odražalo v 60 % širšem prirastku lesa in 22% širšem prirastku floema. Nov raziskovalni pristop, ki vključuje analize anatomije floema, razkriva, da je požar povzročil spremembe velikosti prevodnih elementov v ranem floemu, ne pa tudi v ranem lesu. Vendar pa prezgodnji nastanek til v trahejah ranega lesa v dveh najmlajših prirastkih lesa v F drevesih nakazuje, da je vročina prizadela tudi prevodni sistem v lesu. Analize sekundarnih tkiv so pokazale, da kljub tesni povezanosti tkiv lesa in floema, spremembe v njunih transportnih sistemih, ki so nastale zaradi poškodb ob izpostavljenosti visokim temperaturam, niso nujno vedno usklajene.
COBISS.SI-ID: 5648294
V tem delu smo za primer ekstenzivno rabljenega kraškega pašnika ugotovili izmenjavo ogljika med ekosistemom in atmosfero na podlagi mikrometeorološke metode eddy covariance. Ocenjen tok ogljika smo razstavili na bruto primarno produkcijo in dihanje ekosistema. Vzporedno smo za več zaporednih let za širše območje obravnavanega pašnika pridobili satelitske posnetke LANDSAT in Proba-V ter iz njih izračunali več vegetacijskih indeksov. Časovni potek tokov ogljika smo skušali napovedati na podlagi teh vegetacijskih indeksov, pri čemer smo v obzir vzeli tudi različno sušnost zraka (VPD) ter različne načine agregacije podatkov eddy covariance meritev (dnevna povprečja, opoldanska povprečja). Rezultati kažejo, da je sušnost pomemben faktor, ki odloča o uspešnosti napovedi tokov ogljika na podlagi vegetacijskih indeksov. V obdobju ustrezne vlažnosti za rast rastlin je bil najboljši dokaj enostaven NDVI indeks, v obdobju suše pa drugi, bolj specifični indeksi.
COBISS.SI-ID: 5360038