Članek analizira vpliv tržno-specifičnih lastniških povezav podjetja in trgovinskih komplementarnosti na različne dimenzije časovnega trajanja izvoza. Za razliko od prejšnjih analiz, ki temeljijo v glavnem na podatkih na nivoju država-proizvod, ta članek uporablje trgovinske podatke na nivoju transakcij populacije slovenskih podjetij v razdobju 2002-2011, ki jih kombiniramo z detaljnimi podatki o izvoru/smeri vhodnih/izhodnih NTI, da bi določili integracijo podjetja v mednarodna proizvodna omrežja. Rezultati kažejo, da imajo bilateralni tokovi vhodnih in izhodnih NTI z državo izvoza-lokacije NTI močan pozitiven učinek na izvozno preživetje podjetja na tem konkretnem trgu. Pomen tržno specifičnih lastniških povezav za trajnost izvoza velja izključno za vmesne proizvode, kar kaže na podaljšano trajanje izvoza z vključevanjem v proizvodna omrežja. Vendar pa je ta učinek NTI v razdobju krize oslabel. Ugotavljamo poudarjene tržno in produktno določene trgovinske komplementarnosti, saj tako izvozna kot uvozna izkušnja z relevantnim trgom/proizvodom znatno izboljša možnosti za nadaljevanje konkretnega izvažanja. Končno, riziko prenehanja izvažanja je nižji za ključne izvozne proizvode podjetja.
COBISS.SI-ID: 25515494
Empirične analize prelivanja znanja od NTI kažejo mešane rezultate, saj ugotavljajo tako pozitivne, kot nevtralne in negativne učinke prelivanja. Pomanjkanje doazov za prelivanje izhaja v glavnem iz rezultatov panelne analize individualnih podjetniških podatkov. To je pomembno, saj je prav ta pristop najprimernejši za ocenjevanje prelivanj znanja od NTI. Članek analizira najnovejše vsebinske in metodološke prispevke k analizi prelivanja znanja od NTI, ki so prinesli nekatere bolj optimistične rezultate glede prelivanj in ki lahko pomagajo v nadaljnem razvoju tega področja raziskovanja. Najpomembnejši vsebinski napredek v raziskovanju se nanaša na uvajanje celega niza virov heterogenosti tako tujih podružnic kot domačih podjetij v analizo. Druge vsebinske novosti vključujejo razlikovanje med vertikalnimi (med-panožnimi) in horizontalnimi (znotraj-panožnimi) prelivanji ter absorbcijsko sposobnost države prejemnice in domačih podjetij. Metodološki napredek pa se nanaša na razlikovanje med prelivanjem tehnologije / znanja in produktivnosti, izboljšanje modeliranja in metod ocenjevanja ter na naraščajočo količino in kvaliteto podatkov.
COBISS.SI-ID: 35673693
V članku analiziramo vzorce in trende povezav med storitvenimi in predelovalnimi dejavnostmi v mednarodni trgovini. Z uporabo novega koncepta za merjenje mednarodne trgovine na podlagi podatkov o dodatni vrednosti prikažemo stopnjo povezanosti storitvenega sektorja in predelovalnih dejavnosti v dodani vrednosti izvoza obeh sektorjev v EU. Rezultati analize za obdobje 2000-2014 kažejo majhne spremembe v intenzivnosti teh povezav, vendar velike razlike med sektorji. Delež predelovalnih dejavnosti v dodani vrednosti izvoza storitev v EU je v letu 2014 znašal 7 %, delež storitev v dodani vrednosti izvoza predelovalnih dejavnosti pa 34 %. Tuje storitve so v preučevanem obdobju povečale delež v dodani vednosti izvoza predelovalnih dejavnosti v vseh državah EU, pri čemer je bilo povečanje v novih članicah EU, vključno s Slovenijo, še večje. Analiza kaže rastočo vlogo storitev v poslovnih procesih in mednarodni trgovini, kar je smiselno upoštevati pri oblikovanju politik, podjetniških strategij (posebej v predelovalnih dejavnostih) ter v prihodnjih raziskavah mednarodne trgovine. V prehodu na industrijo 4.0 se integracija storitev in predelovalnih dejavnosti še poglablja, saj postajajo predelovalne dejavnosti pri implementaciji novih tehnologij še bolj odvisne od storitev. Zavedanje o rastočem pomenu tujih storitev v dodani vrednosti izvoza pa je posebej pomembno v obdobju rastočega protekcionizma in regionalne koncentracije verig vrednosti.
COBISS.SI-ID: 36168541