V monografiji so predstavljeni rezultati arheoloških izkopavanj na najdišču Sodolek v Slovenskih goricah. Izkopana je bila celotna naselbina z ostanki iz srednje in pozne bronaste dobe. Monografija predstavlja analize oblik in okrasa keramike, analize kronologije najdišča in interpretacije posameznih izstopajočih kontekstov. Najdišče je pomembno, ker služi za absolutno datacijo in kulturnozgodovinsko opredelitev konca srednje in začetka pozne bronaste dobe. Na najdišču je bil odkrit obsežen kompleks jarkov s keramiko oblikovano in okrašeno v srednjebronastodobnem slogu. Najmlajše plasti so bile datirane v sredino 15. stol. pr. n. št. Zraven pa so bili odkriti ostanki naselja iz pozne bronaste dobe katerega začetek lahko datiramo v trideseta leta 15. stol. pr. n. št. Naselbina je sestavljena iz manjšega števila ostankov hiš krožno razporejenih okrog osrednjega prostora. Gre za eno redkih naselbin, ki jasno kažejo strukturo in prostorsko razporejenost bivalnih objektov. Hkrati pa odkrite strukture omogočajo rekonstrukcijo nekaterih domnevno ritualnih dejavnosti povezanih z izgradnjo in zapustitvijo naselbine. Na začetku so na obrobju odložili keramični depo z izborom keramike, ob opustitvi, pa so nekaj večjih posod zakopali v notranjosti osrednjega, domnevno bivalnega, objekta.
COBISS.SI-ID: 298095104
Članek predstavlja ponovno vrednotenje poznobronastodobnega groba 127 z grobišča na Pobrežju. Analizirane najdbe so bile primerjane s predmeti iz groba 4/1911 iz Velike Gorice na Hrvaške ter z depojsko najdbo iz Fridolfinga v Nemčiji. Analize materialne kulture so bile usmerjene k interpretaciji pozamentarijskih fibul, oz. skupine večspiralnih fibul tipa Pobrežje, antropomorfnih obeskov in velikih nožev tipa Vadena, kot pridatkov v grobovih uglednih žena. Na podlagi povezave materialne kulture v grobu smo razložili ceremonialno povezanost posameznih elementov noše. Grobova iz Pobrežja in Velike Gorice smo razlagali kot pokopa eminentnih članic družbe iz časa 11. stol. pr.n.št. oz. stopnje Ha A2/B1 po srednjeevropski relativni kronologiji. Prepoznali smo jih kot odraz obdobja, ko je na področju podravskega in posavskega koridora prišlo do intenzivnih stikov starih, karpatsko-panonskih, in novih, alpskih, kulturnih in tehnoloških vplivov, katerih zlitje je ustvarilo prepoznavno lokalno estetiko pozne bronaste dobe.
COBISS.SI-ID: 1541412292
V članku je objavljena analiza groba številka 40 z grobišča Zavrč ter primerjalna oblikovna in kronološka analiza podobnih keramičnih najdb. Grob številka 40 sodi med najstarejše žgane grobove s področja Slovenije ter sodi v sam začetek kulture žarnih grobišč. Rekonstrukcija rituala je pokazala, da so ostanke sežganega pokojnika pokopali v žaro, v zasip groba pa vrgli tudi nekaj prežganih odlomkov posod, ki so jih sežgali skupaj s pokojnikom. Oblikovna analiza žare je pokazala, da kljub dejstvu, da sodi v spekter oblik, ki imajo primerjave med najstarejšimi tovrstnimi grobovi s področja severne Hrvaške in južne Madžarske, lahko neposredne primerjave, predvsem glede na obliko in izvedbo ročaja, najdemo zgolj na področju vzhodne Slovenije. Posledično smo formulirali hipotezo, da lahko že v najstarejšem obdobju kulture žarnih grobišč prepoznamo oblikovanja lokalnih oblikovnih slogov keramike. Absolutno datirani konteksti s podobnimi najdbami na obravnavanem področju kažejo, da lahko začetek žarnega pokopa v regiji ter s tem začetek kulture žarnih grobišč umestimo že v čas tridesetih let 14. stoletja pred našim štetje.
COBISS.SI-ID: 67396194