Razstava burna dogajanja »dolgega leta 1968« v slovenski družbi, humanistiki in umetnosti zariše na ozadju globalnega konteksta. Podrobneje predstavi kontekst študentskega gibanja in njegovih osrednjih revij – zlasti Tribune in Problemov. Osrednji sklop razstave se osredotoča na slovensko neoavantgardno umetnost, ki je v desetletju 1965–1975 doživela razcvet in kulminirala v večmedijskih in konceptualnih projektih skupine OHO; njena dediščina je dokumentirana zlasti v inovativno zasnovanih zbornikih (EVA, OHO, KATALOG, katalog 2, pericarežeracirep) in posameznih knjigah (ohojevske koprodukcije, zbirka Znamenja). Posebna pozornost je namenjena literaturi, ki so jo v tem obdobju temeljno zaznamovali tokovi reizma, ludizma in konkretizma. Razstava slovensko neoavantgardo, zlasti literarno, prikaže kot presenetljivo obsežen, raznolik, umetniško relevanten in širše zanimiv umetniški in družbeni fenomen.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 45505069Konferenca je v preučevanje globalnega študentsko-delavskega gibanja, ki je izbruhnilo maja 1968, posegla z obravnavo dveh doslej zanemarjenih vidikov – literarnega in pol-perifernega. Poskusila je analizirati, kako sta bili kritična teorija in poznomodernistična, neoavantgardna literatura povezani s protestništvom, ki se je zunaj okvirov institucionalizirane politike na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta 20. stoletja zavzemalo za družbeno-gospodarsko transformacijo tako kapitalističnega sveta-sistema kakor njegove socialistične alternative. Posvet je mdr. primerjal dogajanja v Parizu in drugih kapitalističnih metropolah modernega svetovnega literarnega sistema s socialistično Ljubljano in drugimi mesti socialistične literarne polperiferije. Kot pričata npr. neoavantgardna skupina OHO in ljubljanska šola teoretske psihoanalize, so tudi ta okolja zmogla revitalizirati domnevno imunizirani formalistični modernizem zahodnega jedra. Ko se z zlomom študentsko-delavskega gibanja izteče zadnja faza literarnega modernizma, sta v jedru sveta-sistema sledila postmodernizem v estetiki in neokonservativizem v politiki. V Sloveniji in drugih jugoslovanskih republikah pa zadnji sezoni modernizma v 80. in 90. letih sledijo družbenoekonomska in kulturna kriza samoupravnega eksperimenta, krvav razpad federacije in nastanek neodvisnih držav naslednic. Posvet je skušal odgovoriti na vprašanje, kako je leto 1968, ki mu je transformacija sveta dozdevno spodletela, privedlo do leta 1989, ki pa je svet transformiralo tako, da je razglasilo konec utopije, ki je navdihovala leto 1968.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 302439680Mednarodni kolokvij je analiziral naše predpostavke o maju ’68 onstran ločnic med Zahodom in preostalim svetom, politiko in kulturo, kulturo in kontrakulturo ter umetnostjo in kritiko. S tem je lahko postavil ključna vprašanja, vključno z vprašanjem o tem, zakaj je bil maj ’68 sploh potreben v družbi, ki je vodila gibanje neuvrščenih in eksperimentirala s samoupravljanjem kot alternativo tako kapitalizmu kakor realsocializmu. S tako potujene perspektive utegne dejstvo, da se je maj ’68 zgodil tudi Jugoslaviji, celo vplivati na to, kaj si mislimo o maju ’68 drugod po svetu. V tem primeru se je izkazalo, da se 50 let maja ’68 in 75 let Jugoslavije dejansko splača postaviti skupaj.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja