Glede na Poročilo o staranju 2018 (ES, 2018) se bo število delavcev v Evropi do leta 2060 zmanjšalo za 20 milijonov. Tako se postavlja vprašanje, kako bo ta krčitev števila delavcev, neenakomerno razpršenih v evropskih regijah, vplivala na konkurenčnost in dobičkonosnost globalnih dobavnih verig in lokacijo proizvodnih in distribucijskih vozlišč. Na trgu človeških virov socialna infrastruktura, cene nepremičnin, stroški dela in storitev na izvoru in namembnem mestu vplivajo na plače in ceno najema ali nakupa nepremičnin. Ti vidiki vplivajo na skupne stroške človeških virov v celicah dejavnosti dobavnih verig in na dobiček, dosežen v verigi. Korporacija, katere dejavnosti so v lokalnem območju, ki je neto uvoznik človeških virov, mora plačevati višje povprečne plače od korporacije, katere zmogljivosti so v okrožju, iz katerega se izvozi delovna sila. Če višje plače ne pokrivajo teh razlik, ustvarjajo spodbude za preusmeritev tokov v druge funkcionalne regije. Robovi funkcionalnih regij so meje, na katerih so človeški viri ravnodušni glede odhoda v kraj zaposlitve. Te krivulje razmejitev se premikajo, ko se spreminjajo relativne plače, cene nepremičnin in socialna infrastruktura. Zato bi morali tisti, ki načrtujejo lokacijo in intenzivnost dejavnosti v vozliščih dobavne verige, upoštevati vpliv zahtevane ravni plač, stanovanjskih stroškov in socialne infrastrukture.
COBISS.SI-ID: 8180321
Rastoče pomanjkanje usposobljenih socialnih delavcev, ki je spremljevalec staranja prebivalstva, in vse večje število krhkih, starejših posameznikov, ki potrebujejo specialne socialne storitve, predstavlja resen izziv za našo družbo. Razsežnost te težave je razvidna iz različnih napovedi, ki domnevajo, da po vsem svetu verjetno prihaja do pomanjkanja milijonov socialnih in zdravstvenih delavcev za uspešno opravljanje dolgotrajne oskrbe. Da bi to stanje in napovedi izboljšali, ni dovolj študentov socialnega dela, medtem ko obstoječi pretok zaposlenih v druge dejavnosti že resno skrbi odgovorne za področje socialnega dela. Oblikovalci politike v številnih državah še ne razumejo vzorca naraščajočih potreb in nimajo orodja, da bi napovedali prihodnje povečanje potreb po izobraževanju za oblikovanje baze ustrezno usposobljenih socialnih delavcev. Poleg tega postaja razumevanje vzorcev vstopa in izstopa delovne sile na področju socialnega dela in dinamika odtoka pomembno za nacionalne politike in regionalne odločevalce. V našem prispevku gradimo na trenutnih raziskavah upravljanja z znanjem v okviru socialnega dela, da pokažemo, da lahko upravljanje znanja pozitivno vpliva na doseganje pomembne vloge socialnega dela v kateri koli starajoči se družbi. Z našimi raziskavami prispevamo k pomanjkljivi literaturi o upravljanju z znanjem v javnem sektorju, zlasti v okviru socialnega dela. Predstavljamo model vstopa v delovno razmerje in prehoda socialnih delavcev in pripravnikov iz tega v druge sektorje in nazaj. Trdimo, da je razpoložljivost socialnih delavcev v nacionalnem gospodarstvu odvisna od razvoja in operacionalizacije ustreznih politik, kjer lahko upravljanje znanja vpliva na boljše rezultate. Naš model omogoča merjenje kakovosti sistema nacionalnih politik, povezanih s stroko socialnega dela, kar še ni bilo doseženo doslej, in prikazuje, kako lahko rešitve za upravljanje znanja pozitivno vplivajo na celotno področje socialnega dela. Uporabljamo objektivno merilno orodje, ki temelji na že razvitem aktuarsko-matematičnem modelu Davida Bogataja. Naš primer temelji na zbiranju in analizi ustreznih podatkov, ki jih najdemo v javno dostopnih statističnih poročilih za Slovenijo. Obstoječi podatki nam omogočajo, da zagotovimo predpostavke, kako bolje napovedati prehod socialnih delavcev v druge službe in nazaj.
COBISS.SI-ID: 25388518
Fizično okolje, zlasti mestni objekti, ki so prijazni starostnikom, so še posebej pomembni za najstarejše. Naložbe v objekte in spremembe v okolju lahko znižajo prag invalidnosti in potne stroške za negovalce in druge oskrbovalce v dolgotrajni oskrbi. Vplive na potrebe po oskrbi merimo z lestvico odvisnosti od oskrbe (LOSS). Za dobro načrtovanje zdravstvene oskrbe na domu je treba rešiti več zapletenih izzivov, odvisno od dinamike hitrega staranja evropskega prebivalstva. Zato lahko model prostorske interakcije, razvit posebej za vsako skupino funkcionalnih zmogljivosti, izboljša napoved celotne dinamike strukture glede na starostne kohorte starejših oseb, ki so v oskrbi, in optimizira naložbe v sisteme oskrbe na domu in druge objekte v okviru regionalnih in mestnih prostorskih načrtovanj. Podana je metoda za izračun pričakovanih prihodnjih potreb po fizični infrastrukturi in človeških virih, potrebnih za oskrbo starejših odraslih, ki so odvisni od pomoči drugih. Kot novost je modeliranje aktuarske sedanje vrednosti stroškov življenjske oskrbe v kriterialni funkciji v vnaprej predvideni življenjski dobi glede na uradne projekcije EUROSTAT-a. Numerični primer prikazuje, kako lahko načrtujemo dinamiko potrebnih naložb v grajeni prostor, organizacijo in človeške vire, vse na podlagi predvidene strukture kategorij odvisnosti od oskrbe K1 do K4, kot jih poznamo v zdravstveni oskrbi, če so na voljo nekateri novi finančni mehanizmi za starejše in je davčni sistem prijazen starejšim kohortam.
COBISS.SI-ID: 39475461