Izvirni znanstveni članek, ocenjen z A'', razkriva dotlej še nikoli opaženo kompleksno ozadje nastanka poslikave na Sv. Primožu nad Kamnikom z začetka 16. stoletja. Avtorici je s pomočjo obsežne in temeljite analize uspelo razkriti, da je poslikava naročilo kamniške Marijine bratovščine. Ta se je, kot je s pomočjo temeljite analize primerjalnega gradiva razkrila avtorica, pri zasnovi posameznih ikonografskih detajlov tesno zgledovala po umetnostnih delih, ki so nastala po naročilu znamenite kölnske rožnovenske bratovščine ali v tesni zvezi z njo. To povezavo potrjujejo tudi znamenita romanja Slovencev v Köln, ki jim lahko sledimo od konca 14. stoletja dalje. Pot v Porenje jih je vodila skozi Nürnberg, mesto Albrechta Dürerja, čigar vplivi so jasno prepoznavni v slogovnih karakteristikah poslikave. Povezanost Albrechta Dürerja z rožnovenskimi bratovščinami po drugi strani kaže na tesno prepletenost rožnovenskih bratovščin v širšem srednjeevropskem prostoru.
COBISS.SI-ID: 44254253
Prispevek, ocenjen z A'', obravnava devet slikarjev, izpričanih v kranjskem mestecu Višnja Gora od leta 1644 do leta 1790. Razen dveh so bili med seboj vsi sorodstveno povezani, čeprav je šlo le v dveh primerih za zaporedni generaciji, pri družini Faenzi iz 17. stoletja za očeta in sina, pri družini Nirenberger iz 18. stoletja pa za očeta in dva sinova. Druge sorodstvene vezi so se spletle s svaštvom in porokama z vdovama slikarjev. V Višnji Gori delujoči slikarji niti v kranjskem regionalnem merilu niso bili prvovrstni umetniki svojega časa. Dela štirih niso ohranjena oziroma niso identificirana kot njihova. Delo najstarejšega, Francesca Faenzija, poznamo samo iz pisnih virov; ohranjena sta dva pozlačena oltarja Janeza Jakoba Menharda in več del Antona Nirenbergerja, ki je deloval na Gorenjskem, vse obravnavane slikarje pa po kvantiteti in kvaliteti presega Franc Anton Nirenberger, čigar slike in pozlatitve oltarjev najdemo v širokem geografskem prostoru dežele Kranjske. Prištevati ga je mogoče med boljše slikarje, katerih slikarstvo je šlo v korak z umetnostnim razvojem poznega baroka. Prispevek obravnava tudi gmotne razmere slikarjev in njihovo vključenost v družbeno okolje.
COBISS.SI-ID: 44969005
Kot rezultat projekta sta v tej monografiji nastali dve obsežnejši poglavji z naslednjima naslovoma: Širše sorodstvene, prijateljske in interesne mreže (str. 35–51) in Sposobnosti, izobrazba, izkušnje (str. 51-70). Poglavji sta sad raziskave, usmerjene v obravnavo tistih dejavnikov pri tako imenovani svetni duhovščini na Slovenskem v zgodnjem novem (in delno poznem srednjem) veku, ki so našli svoj izraz tudi v umetniških delih, še zlasti v kontekstu naročništva in drugih okoliščin njihovega nastanka. V poglavju »Širše sorodstvene, prijateljske in interesne mreže« so v ospredju povezave tako med duhovniki samimi kot med duhovniki in laiki, temelječe na sorodstvu, prijateljstvu ali skupnih interesih. Predstavljeni so podatki o duhovnikih, ki so bili bodisi naročniki oziroma idejni ali gmotni podporniki neke umetnine bodisi so jih z naročniki ali meceni umetnin vezale sorodstvene, prijateljske ali interesne vezi. Poglavje »Sposobnosti, izobrazba, izkušnje« izpostavlja po eni strani osebne sposobnosti in kvalitete duhovnikov, po drugi strani pa njihovo (formalno) izobrazbo, ki so jo ti dosegli po letih šolanja v domačih in tujih izobraževalnih ustanovah. Poleg poznanstev, ki so jih duhovniki spletli v času študija, se v raziskavi pokaže kot pomembna raven pridobljenega znanja, pri čemer pa ne gre le za izobrazbo v ožjem smislu, temveč tudi za razgledanost na različnih področjih, tudi v umetnosti. Zadevna dognanja v več primerih pomenijo korak naprej pri ugotavljanju vplivov na nastanek umetniških del. Raziskovalni rezultati obeh poglavij so plod arhivskega dela raziskave, tj. zbiranja in nato kritičnega pretresa virov, shranjenih v arhivih doma in na tujem.
COBISS.SI-ID: 301675776