Prispevek prvič sistematično predstavi vzhodnoazijske zbirke, ki se nahajajo v različnih slovenskih muzejih in drugih javnih akademskih institucijah. Te so večinoma konec 19. in v začetku 20. stoletja na slovenska tla prinesli ali poslali pomorščaki, misijonarji, diplomati, znanstveni sodelavci ter popotniki, ki jih je pot zanesla v Vzhodno Azijo. Prispevek se osredotoča na naravo zbirateljstva v slovenskem prostoru na pragu 20. stoletja v okviru avstro-ogrske monarhije in prvih letih po njenem razpustu. Posebej izpostavi status in identiteto posameznikov – »zbirateljev« ter naravo in obseg predmetov, ki so jih zbirali. V zadnjem delu posebej obravnava zbirke Alme M. Karlin, Ivana Jagra in Ivana Skuška z začetka 20. stoletja, ki jih zaradi svojske narave in vloge zbiranja vzhodnoazijskih predmetov deloma že lahko umestimo v kategorijo zbirateljev, še posebej pomorščaka Ivana Skuška. Skozi obravnavo vzhodnoazijskih zbirk v slovenskih muzejih prispevek razišče in rekonstruira medkulturne stike med slovenskim in vzhodnoazijskim prostorom ter osvetli specifični položaj slovenskega prostora v zgodovini evro-azijskih zbirateljskih povezav. Pri tem se prvič v celoti usmeri na posebnosti slovenskega kulturnega in družbenopolitičnega okolja, s čimer odpira nove raziskovalne možnosti v do zdaj zanemarjeni obravnavi percepcije nekdanjih evropskih imperialnih periferij do vzhodnoazijske dediščine. S tem postavi temelje za prevrednotenje kolonialnih kategorij zbirateljskih praks.
COBISS.SI-ID: 36504669
Članek analizira glasbene miniature z religijsko konotacijo iz zbirke ene najpomembnejših popotnic novejše zgodovine Alme Maximiliane Karlin (1889–1950), ki jih je po vsej verjetnosti pridobila oz. prinesla iz Japonske, kjer je bivala od začetka junija 1922 do julija 1923. Zbirka teh predmetov ni številčna, v primerjavi s podobnimi predmeti, ki jih je prinesla iz drugih držav, po katerih je potovala, pa je najobsežnejša. Izraža Karlinino predanost preprostim miniaturam, modelom ali miniaturnim glasbilom, kot so dvostrunsko glasbilo yakumo-koto, shamisen in koto. Prav tako lahko v zbirki najdemo z osrednjo temo članka neposredno oziroma ikonografsko povezane predmete, kot so lesorezi, razglednice, barvni odtisi malega formata, fotografije in miniaturna bronasta maska tengu. Da bi bolje opredelili glasbila in njihovo povezavo z religijo ter prav tako mogočo povezanost teh z življenjem Karlinove na Japonskem, se članek osredotoča na neklasične potopisne prispevke, predvsem na slovenska prevoda dela Einsame Weltreise: Die Tragodie einer Frau, zlasti na mesta, na katerih Alma Karlin oriše svoje potovanje in bivanje na Japonskem. Iz njene zbirke glasbil in njenih zapisov iz Japonske poskuša avtorica ponazoriti, kako in koliko je Karlinova razvila občutek za glasbila in glasbene vsebine in naklonjenost do njih, kar potrjuje povezavo s šinto ali budističnimi verskimi vsebinami.
COBISS.SI-ID: 36558173
Članek obravnava misijonske razstave na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. Umešča jih v širši kontekst in zgodovinski razvoj tovrstnih razstavnih praks ter se podrobneje posveča zbirkam kuriozitet in zgodnjim misijonarskim muzejem, pa tudi prepletu misijonskega in etnografskega pristopa. Razdela povezavo med misijonskimi muzeji kot stalnimi in razstavami kot začasnimi postavitvami. Še zlasti analizira iniciative, ki so prispevale k organizaciji teh razstav, in fenomene, ki so izšli iz teh razstavnih praks. Podrobneje se posveča tudi postavitvam na Ljubljanskem velesejmu ter potujočim in enkratnim misijonskim razstavam.
COBISS.SI-ID: 15044611