Ta študija je preučevala učinke 8-tedenskega pliometričnega treninga (PT) na višino skoka z nasprotnim gibanjem (CMJ), hitrost odskoka in kontraktilne parametre, pridobljene s tenziomiografijo (TMG) pri starejših. Metode: Triindvajset starejših odraslih (starost 66,7 ± 5,2 let) smo naključno razdelili v dve skupini: PLYO (n = 11) in CTRL (n = 12). Tenziomiografijo smo izmerili pri vastus lateralis (VL), biceps femoris (BF), tibialis anterior (TA), gastrocnemius medialis (GM) in lateralis (GL). Poleg tega je bil indeks elektromehanske učinkovitosti (EME) izračunan v GM kot razmerje med amplitudami največjih odzivov M-valov in TMG (Dm) odzivov. Biokemični markerji mišičnih poškodb in vnetja so bili ovrednoteni, da bi zagotovili posredne indekse varnosti protokola vadbe. Rezultati: Glavni učinek časa (za vzletno hitrost p = .023; ?2 = .236) in časovne interakcije skupine x (za CMJ, Tc (BF, GM), Dm (BF) in EME p (.05; ?2 = .136 - .236). Post hoc analiza je pokazala znatno povečanje višine CMJ in hitrosti vzleta, in sicer za 14,2% (p = .001) in 8,2% (p = .01) v PLYO. Čas krčenja (Tc) se je zmanjšal pri BF –5,7% (p = .001) in GM –9,6% (p = .001). Dm se je zmanjšal le v BF –20,8% (p = .001), medtem ko se je EME indeks GM izboljšal za 22.9% (p = .002). Med skupinami ali časovnimi točkami ocenjevanja za C-reaktivni protein ni bilo razlik (p = .122). Zaključek: Ta študija jasno podpira uporabo nadzorovanih telesnih vaj pri starejših, saj so se eksplozivna moč, kontraktilnost mišic in EME spodnjih udov po treningu znatno izboljšali.
F.06 Razvoj novega izdelka
COBISS.SI-ID: 2536915