Ozemlje današnje Slovenije in Hrvaške je bilo v preteklosti prehodno geografsko ozemlje, ki je bilo odprto različnim kulturnim in glasbenim migracijam. Ena najpomembnejših skupin priseljenih glasbenikov so bili glasbeniki s Češkega, ki so se na Hrvaškem in Slovenskem pojavili na koncu osemnajstega stoletja. Od začetka 19. stoletja do približno leta 1920 je bilo na obeh ozemljih aktivnih približno devetdeset violinistov s Češkega, ki so kot violinski učitelji, člani orkestrov in vojaški kapelniki pomembno oblikovali glasbeno življenje številnih mest na Slovenskem in Hrvaškem. Najpomembnejša skupina violinistov s Češkega so bili praški violinisti, med katerimi sta bila Václav Huml in Jan Šlais ustanovitelja zagrebške in ljubljanske violinske šole.
COBISS.SI-ID: 46002477
Jan Šlais (1893–1975) je bil eden zadnjih violinistov s Češkega, ki so v 20. stoletju delovali na Slovenskem in velja danes za ustanovitelja t.i. »Ljubljanske violinske šole«. V zadnjih sto letih je ključno vplival na razvoj violinske igre v Sloveniji. Večina današnjih violinistov je njegovih “violinskih potomcev”. Izšolal je pomembno generacijo glasbenikov in zaključil dolgo tradicijo violinistov s Češkega, ki so več kot sto petdeset let prispevali k razvoju violinske igre na tem območju. Kot učenec Otakarja Ševčíka, je bil Šlais med najpomembnejšimi promotorji njegovih violinskih metodičnih del, ki so ostala priljubljena skozi celotno 20. stoletje in so se kot del slovenskih violinskih učnih načrtov ohranila vse do danes. Poleg violinske igre je Šlais posredno vplival tudi na razvoj orkestrov in violske igre ne le v Ljubljani, temveč po celotni Sloveniji. Med njegovimi najvidnejšimi učenci so bili: Karlo Rupel (1907–1968), Leon Pfeifer (1907– 1986), Albert (Ali) Dermelj (1912–1986), Vida Jeraj Hribar (1902–2002), Uroš Prevoršek (1915–1998), Kajetan Burger, Fran Stanič (1893–1979), Jelka Stanič (1928–2011), Vinko Šušteršič in Francka Ornik Rojc. V Ljubljani je v ključnem času postavil kvalitetne temelje za violinsko poučevanje, na katerih je bilo v zadnjih sto letih vzgojenih na tisoče violinistov, ki danes vzgajajo nove rodove glasbenikov.
COBISS.SI-ID: 46002989
Od konca devetnajstega stoletja do začetka prve svetovne vojne so se praški violinisti priseljevali predvsem v slovanske dežele, tudi na Slovensko, pa tudi na območje nemškega cesarstva in Združenih držav Amerike. Vzroke za tako obsežno priseljevanje v slovanske dežele lahko iščemo predvsem v vse večjem prebujanju nacionalne zavesti posameznih slovanskih dežel, vsesplošni krepitvi slovanskega zavezništva, pa tudi v potrebi po kakovostnih in izobraženih glasbenikih na teh območjih. Pred vojno so praški violinisti namreč predstavljali večino med orkestrskimi glasbeniki v Odesi, Zagrebu in v Ljubljani. Migracijskemu valu po Evropi se je priključil še drugi migracijski val v Združene države Amerike, ki se je pojavil v devetdesetih letih devetnajstega stoletja in je trajal do izbruha prve svetovne vojne, ko se je migracijski val začasno ustavil. Praški violinisti so delovali kot koncertni mojstri najvidnejših evropskih in ameriških orkestrov in prispevali k ugledu le-teh v ključnem obdobju njihovega delovanja. Bili so med ustanovitelji godalnih kvartetov, klavirskih triov in drugih sestavov ter člani slavnih komornih ansamblov tistega časa. Nekateri med njimi so uspeli kot violinski virtuozi v Združenih državah Amerike in izvajali solistična dela z najboljšimi ameriškimi orkestri tistega časa. Krstno so izvedli številna komorna dela, kot sta violinska koncerta J. Sibeluisa in A. Dvořáka. Z izbruhom prve svetovne vojne so bile glasbene kariere praških violinistov, podobno kot kariere drugih glasbenikov, začasno prekinjene. Mnogi praški violinisti so šli služit domovini, zato so z glasbenim delovanjem nadaljevali šele po koncu vojne. Nekateri od njih so poleti pred izbruhom vojne odšli na počitnice v domovino, a se zaradi zaprtja meja niso mogli vrniti na svoja delovna mesta, predvsem na območja Ruskega cesarstva in Združenih držav Amerike. Potovanje iz Evrope v Združene države Amerike je bilo med vojno zaradi zaprtja morskih poti onemogočeno. Kljub temu pa so nekateri praški violinisti med vojno tam nadaljevali s svojim delom. Med njimi so bili na ameriških tleh rojeni praški violinisti, pa tudi tisti, ki so se v Združene države Amerike priselili dolgo pred izbruhom vojne in so bili že popolnoma asimilirani ameriški državljani. Preseljevanja praških violinistov po Evropi in Združenih državah Amerike so se umirila šele med obema vojnama.
COBISS.SI-ID: 14942211