Naše razumevanje, kako intenzivnost obdelave tal vpliva na talne organizme in njihovo vlogo pri nastajanju strukturnih agregatov, ki je ključna lastnost tal za zmanjševanje erozije kmetijskih tal, je omejeno. V raziskavi smo se osredotočili na talne bakterije, ki imajo sposobnost proizvajanja eksopolisaharidov (EPS) in lipopolisaharidov (LPS), ki »lepijo« talne delce v agregate. Visoko visokozmogljivo sekvenciranje DNK, ekstrahirane iz konvencionalno (oranje) in minimalno obdelanih tal iz treh dolgoletnih poljskih poskusov (Frick, Moškanjci in Juchovo), je pokazalo, da je vpliv intenzivnosti obdelave tal na obstojnost agregatov lokacijsko specifičen, najverjetneje povezan s teksturo tal. Poleg tega smo dokazali povezavo med obstojnostjo strukturnih agregatov, ki je bila značilno večja pri zmanjšani obdelavi tal, in absolutno abundanco genov, ki sodelujejo pri proizvodnji EPS in EPS, kar je mogoče razložiti s povečano mikrobno biomaso. Za razjasnitev kompleksnih bakterijskih odzivov na motnje (kot je obdelava tal) pa so potrebne nadaljnje raziskave v teksturno različnih tleh.
COBISS.SI-ID: 9459577
V prispevku smo obravnavali razlike v zapleveljenosti in v številčnosti živih semen plevelov v zgornjem delu tal med orano površino, površino v zmanjšani obdelavi in površino brez obdelave tal, vse v ekološkem tipu pridelave. Zaradi neuporabe herbicidov se je pokazala velika zapleveljenost, posebej v poletnih posevkih koruze in soje, manj pa v rži, ki ima znan alelopatski učinek. Značilno manj rastočih plevelov in plevelov v semenski banki je bilo na orani parceli. Obravnavali smo tudi vrstno sestavo plevelnih združb, kjer so se pokazale razlike med obravnavanji tako v rastoči vegetaciji, kot tudi v talnih semenskih bankah.
COBISS.SI-ID: 9154425
V pričujočem prispevku smo za poljski poskus v Moškanjcih povezali nove podatke, pridobljene okviru tega projekta s podatki pridobljenimi v prejšnjih letih, ko je potekala preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo. Že v petnajstletnem obdobju konvencionalne pridelave se je v ohranitvenem načinu obdelave (MT) zaradi zmanjšanja posegov v tla in puščanja organskih ostankov na površini tal pojavila izrazitejša globinska stratifikacija organske snovi z večjimi vsebnosti v vrhnjem delu tal. V obdelavi z oranjem (CT) je organska snov enakomerno razporejena v ornici. V MT smo ugotovili tudi boljšo obstojnost strukturnih agregatov in boljše zadrževanje vode v vrhnjem delu v primerjavi z CT. Po preusmeritvi na ekološko pridelavo smo opazili povečanje mikrobne biomase v obeh tipih obdelave tal, kar je najbrž v večji meri posledica večje količine zaorane organske snovi zaradi ozelenitev strnišč in večje zapleveljenosti zaradi neuporabe herbicidov. V tej raziskavi dokazano izboljšanje kakovosti tal v MT je lahko dobra spodbuda za vpeljevanje ohranitvene obdelave tal v konvencionalne in ekološke sisteme pridelave, saj pomeni omilitveni ukrep proti eroziji, suši in izgubam hranil.
COBISS.SI-ID: 9154169