Neizkoriščen potencial NOD ligandov za imunoterapijo raka
COBISS.SI-ID: 4641905
Pregled literature razkriva, da je poznavanje stranskih učinkov zdravil diklofenaka in paracetamola izjemno pomembno zaradi njune široke uporabe in pojavljanja v okolju. Da bi ugotovili, ali imajo te spojine endokrino aktivnost in vpliv na imunski sistem, smo ocenili potencialne endokrine učinke in imunomodulatorno delovanje: diklofenaka (DIC), njegovega metabolita 4-hidroksidiklofenaka (4-HD) in paracetamola (PAR). Tukaj poročamo o njihovem vplivu na estrogenski receptor (ER), androgeni receptor (AR), glukokortikoidni receptor (GR) in receptor za ščitnični hormon (TR). Učinke endokrinih motilcev smo ocenili in vitro v MDA-kb2 in GH3.TRE-Luc celičnih linijah in z XenoScreen YES/YAS testom. Poleg tega je bila izmerjena tudi vezna afiniteta za jedrne receptorje (GR in AR). Imunomodulatorne lastnosti spojin so bile ovrednotene v limfoblastoidnih celičnih linijah. Vse testirane spojine so izkazovale endokrine učinke in imunomodulatorno delovanje. Rezultati so pokazali, da sta tako DIC kot njegov metabolit 4-HD pokazala znatno estrogensko, anti-androgeni (v YAS testu), (anti) –androgeno in (anti) -glukokortikoidno aktivnost (v testih luciferaznega reporter gena). DIC je pokazal neposredno vezavo na GR, njegov metabolit 4-HD pa na GR in AR. 4-HD je izkazal estrogensko, androgeno (v YAS testu) in tiroidno-hormonsko aktivnost. PAR je imel antiandrogeno aktivnost in anti-tiroidno hormonsko aktivnost. PAR je pokazal agonistično aktivnost na GR s kompetitivnim delovanjem na njegov receptor in agonistično aktivnost na AR. Vse spojine so bistveno modulirale pro-vnetno in imunoregulatorno produkcijo citokinov v limfoblastoidnih celičnih linijah in so bile tako dokazano imunomodulatorne. Študija je koristna pri določanju toksikoloških učinkov in prispeva k poznavanju možnih stranskih učinkov diklofenaka, njegovega metabolita in paracetamola.
COBISS.SI-ID: 4397681
Metilacija, ki jo poganja tiopurin S-metilatransferaza (TPMT), je ključna za deaktivacijo citostatičnih in imunosupresivnih tiopurinov. Kljub izjemnemu vključevanju v klinično prakso, endogena funkcija TPMT ni znana. Za obravnavo vloge TPMT pri metilaciji selenovih spojin smo vzpostavili raziskavo na saturacijski transferni razliki (STD) in 77Se NMR spektroskopiji, fluorescenčnih meritvah in simulacijah molekulskega sidranja. S STD NMR spektroskopijo in fluorescenčnimi meritvami ostankov triptofana v TPMT smo določili vezavo selenocisteina (Sec) na človeški rekombinantni TPMT. S primerjavo karakteristik vezave Sec v odsotnosti in v prisotnosti donorja metila smo potrdili s S-adenozilmetioninom (SAM) posredovane konstrukcijske spremembe v TPMT. Analiza molekulskega sidranja je postavila SAM v aktivno mesto TPMT z orientacijo, pomembno za reakcijo metilacije. Se-metilselenocistein (MeSec), proizveden v encimski reakciji, smo določili s 77Se NMR spektroskopijo. Neposredna interakcija med Sec in SAM v aktivnem mestu rTPMT in tvorbo obeh produktov, MeSec in S-adenozilhomocisteina, smo dokazali z NMR spektroskopijo. Ta študija zagotavlja dokaze o in vitro metilaciji Sec z rTPMT na način, ki je odvisen od SAM. Naši rezultati kažejo na novo vlogo TPMT in prikaz novih spoznanj o encimskih spremembah 21. aminokisline.
COBISS.SI-ID: 4616561