Razprave o populizmu vključujejo različne pristope k definiranju koncepta, po eni strani ga razumejo kot ideologijo, po drugi strani (in pogosto v nasprotju z ideologijo) kot komunikacijski slog, strategijo ali vsebino. Študije se razlikujejo tudi v argumentaciji ali populizem obravnavati kot del “normalnosti” tj. prepoznati njegove manifestacije čez celoten politični spekter, ali ga teoretizirati v razmerju do avtoritarnega in etnonacionalističnega desnega političnega polja in pustiti "levi populizem" ob strani. Populizem bomo obravnavali na presečišču tako ideologije kot diskurza in z zavedanjem, da je populizem prisoten onkraj strankarskih razlik, bomo v tem prispevku analizirali, kako so se predstavniki političnih strank v Sloveniji odzivali na migracije med odprtjem in po zaprtju »balkanske migracijske poti« (ali »begunske krize«) v obdobju med letoma 2015 in 2018. Na podlagi analize okvirjanja razprav na sejah Državnega zbora, ki obravnavajo migracije, preučujemo razlike in podobnosti v govorih različnih politikov ter prepoznavamo različne »populistične okvirje«, ki razkrivajo, na kakšen način različni politični akterji razpravljajo o migracijah in beguncih. Trdimo, da različne značilnosti populističnega komuniciranja o migracijah segajo od izključujočih, etnonacionalističnih do vključujočih solidarnih okvirjev, kar kaže na "kameleonsko" naravo populizma, ki se sklada s programskim in ideološkim zemljevidom določenih političnih akterjev.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36351325Avtor in avtorici v prispevku pokažejo, da so v kontekstu “uspevanja populizma” in širjenja populistične retorike ter stilov populistični diskurzi ter prakse postali del politike en masse. Prispevek se osredotoča na mobilizacijo populizma kot odgovora na migracije tako, da predstavi preliminarne rezultate empirične študije, ki analizira antagonistične reakcije med in po času delovanja “Balkanske migracijske poti” (v “begunski krizi”) v Sloveniji v obdobju 2015-2018. Prispevek pokaže, kako parlamentarni govori, strankarske izjave, pravni dokumenti in sprejete politike, v analiziranem obdobju, večinoma reproducirajo tehnicistični nacionalistični diskurz, ki je migracije predstavljal predvsem kot “varnostni izziv” državnemu ustroju. Na drugi strani prispevek obravnava pojav »inkluzivnega populizma« ter oriše, kako so akterji civilne družbe uspeli razviti kritično proti-argumentacijo (v različnih objavljenih publikacijah, kot so peticije, manifesti, javna pisma itd.), ki nasprotuje izključevanju. Pokaže tudi, kako je civilna družba uspela vplivati na določene zakonodajne spremembe, ki so spremenili okvirjanje debate o migracijah v nacionalnem prostoru. Končno, prispevek oceni empirične izsledke – oscilacijo med empatijo in solidarnostjo na eni in okvirjanjem migracij kot nacionalne grožnje na drugi strani – v kritičnem soočenju s teoretskimi debatami, ki pomagajo razjasniti nujne konceptualne dimenzije populizma.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1282157Politični premiki v obdobju po letu 1989 v Srednji in Vzhodni Evropi in vojaški konflikti na Balkanu so v teh družbah okrepili etnični nacionalizem, hkrati pa so okrepili tudi populizem, z reproduciranjem skupin izključenih. Ta članek pokaže, da so se nedavni trendi "izključevalnega populizma" razvijali kot mešanica nacionalizacije in re-tradicionalizacije / procesov proti enakosti spolov. Prispevek pristopa k populizmu na stičišču ideologije in političnega sloga ter analizira komunikacijske strategije in diskurze izbranih populističnih akterjev v Sloveniji, ki vključujejo težnje gibanja proti enakosti spolov s ciljem oviranja spolnih in reproduktivnih pravic žensk in pravic istospolnih parov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36297565