Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii (Matsumura)) je invazivna tujerodna žuželka, ki napada številne rastline s sočnimi plodovi, zlasti jagodičje. narejenih je bilo že veliko raziskav v povezavi z gostitelji D. suzukii, ki so gojeni kot ekonomsko pomembne kmetijske rastline, malo pa je znanega o divje rastočih, t.j. negojenih gostiteljih te vrste. v naši raziskavi smo na podlagi pregleda literature in lastnih raziskav izdelali seznam potencialnih in znanih divjih gostiteljev plodove vinske mušice v Sloveniji. v sezoni 2019 smo nabrali plodove različnih vrst divjih gostiteljev, ki smo jih v laboratoriju analizirali na prisotnost D. suzukii. Literatura navaja, da je v Evropi 101 vrsta rastlin primerna kot gostiteljska za D. suzukii. od teh je v Sloveniji prisotnih 72 vrst, ki spadajo v 41 rodov. D. suzukii je bila pri nas potrjena na 16 vrstah. Najpogostejši gostitelji plodove vinske mušice v Sloveniji so iz rodov Prunus, Lonicera in Vaccinium. Med potencialnimi divjimi gostitelji za D. suzukii v Sloveniji so tudi rastline, ki so tujerodne ali invazivne tujerodne vrste. članek obravnava seznam divjih gostiteljev plodove vinske mušice v Sloveniji v luči iskanja novih načinov zatiranja plodove vinske mušice in daje smernice za nadaljnje raziskave na tem področju.
COBISS.SI-ID: 37984003
Na posvetu smo pridelovalcem jagodičevja predstavili praktične izkušnje pri ulovu PVM z različnimi prehranskimi pastmi.
COBISS.SI-ID: 949367
Predstavljamo sintetični pregled in strokovno oceno tveganj, ki jih predstavlja zatiranje agronomsko škodljivih členonožcev v štirih glavnih poljščinah s kemičnimi pesticidi, ter podajamo oceno razpoložljivosti nekemičnih alternativ. Naša ocena se osredotoča na glavne škodljivce na svetu, ki se jih zatira z neonikotinoidi: koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera) v koruzi; strune (Agriotes spp.) v koruzi in ozimi pšenici; listna uš (Rhopalosiphum padi) v ozimni pšenici; rjavi škržatek (Nilaparvata lugens) v rižu; bombaževa listna uš (Aphis gossypii) in tobakov ščitkar (Bemisia tabaci) v bombažu. Najprej smo pregledovali zbirke podatkov znanstvene literature in se posvetovali s strokovnjaki iz različnih držav v Evropi, Severni Ameriki in Aziji glede razpoložljivih orodij integriranega varstva rastlin (IVR) za vse pare poljšina – škodljivi organizem. Nato smo s pomočjo spletne ankete kvantitativno ocenili ekonomsko pomembnost ciljnih škodljivcev z zbiranjem evidenc škode na pridelkih, vplivov na pridelek, obsega uporabe insekticidov in stanja razpoložljiovsti različnih možnosti za zatiranje škodljivcev (tj. izvedene raziskave, preverjanje delovanja, sprejem s strani pridelovalcev). Biotično varstvo je bilo delžno precejšnje znanstvene pozornosti, medtem ko so bile agronomske strategije (npr. kolobar), sistemi zavarovanja izgub pridelkov, sistemi za podporo odločanju (DSS) in inovativni načini uporabe pesticidov navedeni kot ključne alternative. Naša študija nakazuje priložnosti za nadaljevanje uporabnih raziskav, validacijo IVR pristopov in izobraževanje pridelovalcev, da bi globalno ukinili ali vsaj drastično zmanjšali prekomerno zanašanje na sistemične insekticide. Dosežek ima visoko znanstveno vrednost, saj je objavljen v pomembni mednarodni 'okoljski' reviji in je neposredno povezan s tematiko CRP projekta, saj v njemu iščemo alternative konvencionalnega varstva rastlin. Prav tako pa ima tudi visoko neposredno družbenoekonomsko vrednost, saj ponuja trajnostne rešitve varstva rastlin, katerim se je Slovenija zavezala v Nacionalnem akcijskem programu trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev in je torej skladen s slovensko in evropsko kmetijsko politiko.
COBISS.SI-ID: 45547267