Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu smo v petletni raziskavi preučevali vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih smo preučevali vpliv vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Ugotovili smo, da v prvih dveh letih izvajanja poskusov enoletni pleveli ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso vplivali statistično značilno na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, pa smo slabšo rast hmelja ter manjši in manj kakovosten pridelek ugotovili že od drugega leta raziskave dalje. Pri preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledičnega vpliva na pridelek hmelja v triletnem poljskem poskusu smo ugotovili, da lahko z različnimi načini namakanja vplivamo tudi na razvoj plevela. Vendar pa med različnimi sistemi namakanja kljub razlikam v masi plevela nismo ugotovili statistično značilnih razlik v pridelku hmelja.
COBISS.SI-ID: 97006337
Ekološka homogenizacija urbanih površin je že bila predlagana, ker so viri onesnaževanja med mesti zelo podobni. Enako velja tudi za tla. Primerjali smo izločanje Cu, Pb in ZN iz 48 vzrocev iz 4 mest (Glasgow, Ljubljana, Sevilla in Torino), ki so bili potopljeni več kot 30 dni. Opazen je bil upad redox potenciala v vseh vzorcih po nekaj dneh in porast Mn in Fe v raztopini. Posledično so se sproščali Cu, Pb in Zn v raztopino, kot je znano za kontaminirana tla.
COBISS.SI-ID: 5700968
Metode daljinskega zaznavanja omogočajo razmeroma natančno odkriva nje škodljivcev in bolezni na večjih območjih. Ker uporabljajo senzorji daljinskega zaznavanja tudi svetlobo izven nam vidnega spektra, je možno tudi zgodnje odkrivanje, t.j. odkrivanje pred razvojem vidnih znakov bolezni. To omogoča pravočasno, ustrezno in prostorsko natančno upravljanje z boleznimi in škodljivci. Sistemi daljinskega zaznavanja ustvarjajo velike količine podatkov, zato so bile v varstvo rastlin uvedene sodobne metode za analizo podatkov, na primer strojno učenje.
COBISS.SI-ID: 45571373