Kmetijsko-okoljska plačila (KOP) so instrument kmetijske politike za spodbujanje kmetijskih praks in aktivno-sti, ki presegajo z zakonodajo določene osnovne okoljske stan-darde. Načrtovanje KOP je kompleksen vsebinski, organizacij-ski in participativni proces. Odločevalci so soočeni z zahtevno nalogo izbora ustreznih zasnov ukrepov, pri čemer razpolo-žljive možnosti in njihove prednosti in slabosti večinoma niso zbrane in predstavljene na sistematičen način. Namen prispev-ka je opredeliti tipologijo ukrepov z vidika podlage za plačilo, koordinacije ukrepanja in načina izbora upravičencev. Nadalje prispevek podaja pregled uporabnosti in izvajanja posameznih zasnov ukrepov v praksi, ki temelji na pregledu literature in analizi primerov ukrepov v državah članicah EU in EFTA. V Evropski uniji sodijo KOP med najpomembnejše instrumente na področju varstva okolja in narave, vendar raziskave kažejo, da imajo kljub velikemu vložku proračunskih sredstev razme-roma majhne okoljske učinke. V zadnjih dveh desetletjih zato v evropskih in drugih državah preizkušajo različne nove zasnove KOP, s katerimi skušajo izboljšati njihovo uspešnost pri dose-ganju okoljskih ciljev in stroškovno učinkovitost. Ukrepi, ki so doslej večinoma temeljili na izpolnjevanju predpisanih praks, dopolnjujejo in v nekaterih državah že nadomeščajo rezultat-sko naravnani in podrobneje prostorsko opredeljeni ukrepi. Nekatere evropske države preizkušajo tudi načine, kako kmetij-ske prakse, ki omogočajo doseganje ciljev s področja varovanja okolja in narave, uveljaviti s skupnim delovanjem kmetovalcev in drugih deležnikov
COBISS.SI-ID: 30175235
Prispevek obravnava problem izboljšanja rezultatske usmerjenosti in prostorske koordinacije shem kmetijsko-okoljskih ukrepov (KOU). Z eksperimentalnim pristopom smo preizkusili pripravljenost kmetov, da sprejmejo shemo rezultatsko vezanih plačil, da bi ohranili obsežno upravljanje dveh suhih traviščnih habitatov, zaščitenih v skladu z direktivo EU o habitatih. Poleg tega so bili preizkušeni pripravljenost za uvedbo aglomeracijskega bonusa in različne vrste prenosa znanja. V raziskavo je bilo vključenih 510 kmetov na dveh območjih Natura 2000 v Sloveniji. Za izbrana raziskovalna področja so značilni neugodna starostna in izobrazbena struktura kmečkega prebivalstva, razdrobljeno lastništvo zemljišč in naravne omejitve, ki preprečujejo intenziviranje kmetijstva. Večina kmetov je dala prednost shemam, ki temeljijo na čistih ali hibridnih rezultatih, medtem ko je bilo ugotovljeno, da manjša skupina kmetov daje prednost sedanjemu sistemu, ki temelji na predpisanih načinih upravljanja. Večina kmetov bi v primerjavi s standardnimi predavanji raje imela tudi različne vrste skupinskega učenja in individualne svetovalne podpore. Pogojni kolektivni bonus pa se ni izkazal za pomembnega. Kolikor nam je znano, je to ena od prvih raziskav, ki uporablja pristop eksperimenta izbire za preizkušanje preferenc kmetov za na rezultatih temelječe sheme, zaradi česar je pomembna za oblikovanje prihodnjih KOU.
COBISS.SI-ID: 27727363