Pripravili smo Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse na področju zmanjševanja izpustov amonijaka. Predstavili smo podatke o strukturi in trendih izpustov. V kodeksu so predstavljene rešitve za učinkovitejše kroženja dušika v kmetijstvu, možnosti za zmanjšanje izpustov z uravnavanjem vsebnosti beljakovin v obrokih za rejne živali (prežvekovalci, prašiči in perutnina), možnosti za zmanjšanje izpustov iz hlevov in skladišč za živinska gnojila ter možnosti za zmanjšanje izpustov pri gnojenju z živinskimi in mineralnimi gnojili. Kodeks na 28 straneh je izšel v elektronski obliki (ISBN 978-961-6998-40-6) in kot brošura (ISBN 978-961-6998-37-6). Gre za prvi objavljeni specializirani kodeks na tem področju, ki neposredno izpolnjuje zahtevo NEC direktive, da mora država pripraviti nacionalni kodeks dobrih praks za nadziranje izpustov amonijaka. Elektronska verzija Svetovalnega kodeksa je objavljena na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 304085760Spletni informacijski sistem GOVEDO.si hrani podatke o prireji mleka in reprodukciji krav za približno 3.370 slovenskih kmetij. Te kmetije redijo približno 80 % celotne slovenske populacije krav molznic. Kmetje so o rezultatih redno obveščeni s tiskanimi materiali, spletno aplikacijo, e-pošto ali SMS sporočili. Podatki o prireji mleka vključujejo tudi zapise o izločanju N, ki je ocenjeno na podlagi prireje mleka in vsebnosti sečnine v mleku (MU). Vsebnosti MU na ravni posameznih krav se izmerijo enkrat mesečno v sklopu kontrole mlečnosti. Sodelujoče kmetije so relativno majhne, v povprečju 23,5 krav molznic na kmetijo. V obdobju 2005–2018 se je vsebnost MU v povprečju zmanjšala s približno 20,0 na 18,5 mg na 100 ml, medtem ko se je povprečna prireja mleka povečala s približno 5.800 na 7.300 kg na leto. V nekaj letih po letu 2005, ko so bile uvedene meritve MU, se je delež vzorcev z MU nad priporočeno vrednostjo (30 mg na 100 ml) zmanjšal s 15 % na manj kot 10 %. Po drugi strani je ostal delež vzorcev mleka pod priporočili (15 mg na 100 ml, med 20 in 35 % skupnega števila vzorcev) ostal nespremenjen. Na podlagi 3,4 milijona meritev, pridobljenih med letoma 2014 in 2018, smo ugotovili, da vsebuje mleko največ MU v poletnih/zgodnje jesenskih mesecih (od julija do septembra; v povprečju od 20,2 do 20,4 mg na 100 ml), najmanj pa v zimskih mesecih (od novembra do marca; v povprečju 17,6 do 17,8 mg na 100 ml). Prostorske analize so pokazale, da vsebuje mleko iz kmetij v gričevnatih območjih, za katere je značilno veliko travniške krme v obrokih, več MU, kot mleko iz ravninskih kmetij. V obdobju 2005–2018 se je izločanje N na kravo povečalo (s 103 na 115 kg N na leto), izločanje N na kg prirejenega mleka pa zmanjšalo s 17,5 na 15,8 g (podatki iz regresijskih analiz). V obdobju 2014¬ 2018 je bilo za krave črno-bele pasme značilno manjše izločanje N (15,0 g na kg mleka) kot za krave lisaste (17,1 g na kg mleka) in rjave pasme (17,6 g na kg mleka). Na podlagi MU je bilo ocenjeno, da več kot 97 % krav molznic v Sloveniji dobi obroke, ki vsebujejo manj kot 140 g surovih beljakovin na kg (preračunano na 88% suhe snovi). Gre za obroke pod 140 g surovih beljakovin na kg, ki je po kodeksu dobre kmetijske prakse za zmanjšanje emisij amonijaka (UNECE, 2015) okvirna vrednost za obroke z majhno vsebnostjo beljakovin. Ugotovljeno je bilo, da lahko koncentracija sečnine v mleku služi kot orodje za zmanjšanje dušikovega odtisa prireje mleka. To je še posebej pomembno v primeru razdrobljene prireje mleka, kjer načrtovanje krmljenja na podlagi rezultatov analiz krme morda ni izvedljivo.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 5686120Prikazani so načini obdelave digestatov iz kmetijskih bioplinskih naprav zaradi uporabe za proizvodnjo organskih gnojil. Digestate se lahko obdela na različne načine, najbolj pogosto se uporabljajo mehanske in kemične metode obdelave. Za kmetije so glede zahtevnosti in ekonomičnosti primerne predvsem mehanske metode obdelave. Pri mehanskih metodah je prikazan način separacije digestatov (ločevanje tekoče in trdne faze digestata s pomočjo različnih izvedb separatorjev). Za separatorje je podana poraba energije kWh/kg procesiranega digestata ter prednosti in slabosti različnih metod separiranja. Po fazi separacije digestata (eno ali dvo stopenjska separacija) sledi še dodatno procesiranje z dosuševanjem separata (možni so različni načini dosuševanja ter uporaba obnovljivih virov energije). Separat, ki je posušen se predela s postopkom peletiranja v peletirana organska gnojila. Podana je poraba energije v kWh/kg predhodno procesiranega digestata v peletirana organska gnojila ter prednosti in slabosti različnih izvedb strojev za peletiranje.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 5745768Kazalec, ki je bil objavljen v seriji Kazalci okolja v Sloveniji (Agencija Republike Slovenije za okolje), prikazuje gibanje izpustov metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in ogljikovega dioksida (CO2) iz kmetijstva v obdobju 1986–2019. Ključno sporočilo kazalca je, da so se emisije toplogrednih plinov, predvsem metana in didušikovega oksida, od leta 1986 do 2019 v kmetijstvu zmanjšale za 11,0 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja. Zatem se je zmanjševanje upočasnilo. V letu 2019 je Slovenija dosegla cilj (povečanje emisij toplogrednih plinov za 0,3 % glede na leto 2005), ki ga za leto 2020 določa Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (povečanje emisij toplogrednih plinov za največ 5 % glede na leto 2005).
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 62572803Ovrednoteni so bili tokovi N v slovenskem kmetijstvu. Pri tem so bili upoštevani vsi inputi (mineralna gnojila, živinska gnojila, druga organska gnojila, atmosferska depozicija, biološka fiksacija, vnos s semenom in sadikami). Ocenjene so bile izgube dušika z NH3, N2O, NO, NO2 in N2 v zrak po posameznih virih (hlevi, skladišča živinskih gnojil, paša, gnojenje z živinskimi in mineralnimi gnojili). Predstavljena je bila bilanca dušika na ravni države. Identificirane so bile glavne poti uhajanja dušika iz kmetijskega sistema in nakazane rešitve za zmanjšanje ekonomske in okoljske škode.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5696616