Člani projektne skupine so pripravili strokovne podlage za nekatere strateške dokumente na področju emisij iz kmetijstva v zrak, vključno s projekcijami do leta 2050. Gre za Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN, sprejet 27. Feb. 2020), Dolgoročno podnebno strategijo (v medresorskem usklajevanju) in Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka (v medresorskem usklajevanju).
F.34 Svetovalna dejavnost
Spletni informacijski sistem GOVEDO.si hrani podatke o prireji mleka in reprodukciji krav za približno 3.370 slovenskih kmetij. Te kmetije redijo približno 80 % celotne slovenske populacije krav molznic. Kmetje so o rezultatih redno obveščeni s tiskanimi materiali, spletno aplikacijo, e-pošto ali SMS sporočili. Podatki o prireji mleka vključujejo tudi zapise o izločanju N, ki je ocenjeno na podlagi prireje mleka in vsebnosti sečnine v mleku (MU). Vsebnosti MU na ravni posameznih krav se izmerijo enkrat mesečno v sklopu kontrole mlečnosti. Sodelujoče kmetije so relativno majhne, v povprečju 23,5 krav molznic na kmetijo. V obdobju 2005–2018 se je vsebnost MU v povprečju zmanjšala s približno 20,0 na 18,5 mg na 100 ml, medtem ko se je povprečna prireja mleka povečala s približno 5.800 na 7.300 kg na leto. V nekaj letih po letu 2005, ko so bile uvedene meritve MU, se je delež vzorcev z MU nad priporočeno vrednostjo (30 mg na 100 ml) zmanjšal s 15 % na manj kot 10 %. Po drugi strani je ostal delež vzorcev mleka pod priporočili (15 mg na 100 ml, med 20 in 35 % skupnega števila vzorcev) ostal nespremenjen. Na podlagi 3,4 milijona meritev, pridobljenih med letoma 2014 in 2018, smo ugotovili, da vsebuje mleko največ MU v poletnih/zgodnje jesenskih mesecih (od julija do septembra; v povprečju od 20,2 do 20,4 mg na 100 ml), najmanj pa v zimskih mesecih (od novembra do marca; v povprečju 17,6 do 17,8 mg na 100 ml). Prostorske analize so pokazale, da vsebuje mleko iz kmetij v gričevnatih območjih, za katere je značilno veliko travniške krme v obrokih, več MU, kot mleko iz ravninskih kmetij. V obdobju 2005–2018 se je izločanje N na kravo povečalo (s 103 na 115 kg N na leto), izločanje N na kg prirejenega mleka pa zmanjšalo s 17,5 na 15,8 g (podatki iz regresijskih analiz). V obdobju 2014¬ 2018 je bilo za krave črno-bele pasme značilno manjše izločanje N (15,0 g na kg mleka) kot za krave lisaste (17,1 g na kg mleka) in rjave pasme (17,6 g na kg mleka). Na podlagi MU je bilo ocenjeno, da več kot 97 % krav molznic v Sloveniji dobi obroke, ki vsebujejo manj kot 140 g surovih beljakovin na kg (preračunano na 88% suhe snovi). Gre za obroke pod 140 g surovih beljakovin na kg, ki je po kodeksu dobre kmetijske prakse za zmanjšanje emisij amonijaka (UNECE, 2015) okvirna vrednost za obroke z majhno vsebnostjo beljakovin. Ugotovljeno je bilo, da lahko koncentracija sečnine v mleku služi kot orodje za zmanjšanje dušikovega odtisa prireje mleka. To je še posebej pomembno v primeru razdrobljene prireje mleka, kjer načrtovanje krmljenja na podlagi rezultatov analiz krme morda ni izvedljivo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5686120Ovrednoteni so bili tokovi N v slovenskem kmetijstvu. Pri tem so bili upoštevani vsi inputi (mineralna gnojila, živinska gnojila, druga organska gnojila, atmosferska depozicija, biološka fiksacija, vnos s semenom in sadikami). Ocenjene so bile izgube dušika z NH3, N2O, NO, NO2 in N2 v zrak po posameznih virih (hlevi, skladišča živinskih gnojil, paša, gnojenje z živinskimi in mineralnimi gnojili). Predstavljena je bila bilanca dušika na ravni države. Identificirane so bile glavne poti uhajanja dušika iz kmetijskega sistema in nakazane rešitve za zmanjšanje ekonomske in okoljske škode.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5696616