Prehod na nizkoogljično družbo in krožno gospodarstvo zahteva ukrepanje tudi v kmetijstvu. Sodobni načini reje živali so že v preteklih desetletjih očitno zmanjšali ogljični odtis hrane živalskega izvora. Za doseganje okoljskih standardov je pri reji živali poleg okoljskega odtisa inputov potrebno: izboljšanje proizvodnosti, pogojev reje in zdravja živali tudi z uporabo in razvojem načinov prehrane, ki zagotavljajo majhne emisije. Možnosti za zmanjšanje obremenjevanja okolja s prehrano so predvsem: natančno kritje potreb, izboljšanje proizvodnih parametrov, uporaba krmnih dodatkov, dobra krmilna tehnika ter uporaba krmil z majhnim okoljskim odtisom. Največji napredek je bil pri prašičih narejen pri zmanjšanju izločanja dušika in fosforja, saj uporaba krme z zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja ob dodatku aminokislin ter fitaze zmanjša njuno izločanje tudi za več kot 50 %. Ob bolj natančnem pokrivanju potreb v posameznih fazah rasti in reprodukcijskega ciklusa, z uporabo večfaznega krmljenja in krmnih dodatkov je mogoče doseči dodatno zmanjšanje izločanja v okolje ter zmanjšati potrebo po uporabi beljakovinskih krmil z velikim ogljičnim odtisom ter fosfatov.
COBISS.SI-ID: 4329096
Prikazane so informacije o trenutnih zakonskih zahtevah v zvezi z emisijami amonijaka in toplogrednih plinov iz hlevov za 21 držav EU in 5 državah, ki niso članice EU. Pregled na splošno kaže, da je večina vključenih držav vzpostavila postopke za omejevanje emisij amonijaka, ni pa zahtev za omejevanje emisij toplogrednih plinov. Pregled kaže, da so pomembne proizvajalke izpolnile zahteve EU in da je le nekaj držav z velikimi populacijami prašičev določilo zahteve, ki so strožje od tistih, ki jih zahteva EU. Gre za edinstven pregled stanja, ki je od junija 2019 dosegel skoraj 900 vpogledov v Research Gate.
COBISS.SI-ID: 5785960
Svet se sooča z velikimi problemi naraščanja števila ljudi, povečanja potreb po proizvodnji hrane ter globalnim segrevanjem. Vsi trije problemi so med seboj neločljivo povezani. Prehrana ima močan ogljični odtis, saj kar četrtina toplogrednih plinov izvira iz prehranske verige. Živila imajo zaradi razlik v pridelavi, predelavi, skladiščenju, transportu itd. zelo različen ogljični odtis, ki je največji pri živilih živalskega izvora, pri živilih rastlinskega izvora pa majhen. Zaradi naraščanja svetovne populacije ter očitnih podnebnih sprememb ob hkrati omejenih naravnih virih bomo v prihodnosti morali izboljšati učinkovitost prehranske verige in naše prehranske navade. Ker je prehrana v svetu pogosto nezdrava tudi zaradi prekomerne količine živil z velikim ogljičnim odtisom, se prizadevanja za zdravo prehrano in trajnostno prehrano v nekaterih vidikih prepletajo. Nekateri predlagajo, da je rešitev v prehrani s še večjim deležem hrane rastlinskega izvora kot sedaj. Vendar je tako zelo enostransko, manj pestro prehranjevanje za zdravje nevarno, saj običajno vodi do pomanjkanja mnogih hranil. Poleg tega v nekaterih predelih sveta drugih možnosti za pridelavo prehransko bogate hrane kot preko reje živali ni, ali so zelo omejene. Tudi Slovenija je s 60 % travinja od vseh kmetijskih površin, ki sicer predstavljajo le četrtino slovenskega ozemlja, tak primer. Prehrana živali je glede nekaterih krmil konkurenca človeku, saj bi jih lahko uživali neposredno, vendar je globalno 80 % tega, kar živali krme za živali za človeško prehrano neuporabne. Prehod na skoraj popolnoma rastlinsko prehrano tako ni niti prehranska, niti okoljska alternativa. Gotovo je, da bomo morali za zdravje planeta in človeka kot družba in posamezniki upravljavsko in tehnološko izboljševati, razvijati in uporabljati bolj trajnostne načine proizvodnje, predelave, distribucije in priprave hrane, pa tudi zmanjšati izgube in količino zavržene hrane, ter in uporabljati trajnostne načine prehrane, ki spoštujejo biodiverziteto in ekosisteme, so prehransko ustrezni, varni in zdravi, kulturno sprejemljivi, dostopni in ekonomsko pravični ter ob tem optimirajo človeške in naravne vire.
COBISS.SI-ID: 4328584
V prispevku so predstavljeni prehranski dejavniki, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku, in opisane posledice neprimerne vsebnosti surovih beljakovin v obrokih za prežvekovalce. Podan je pregled strokovnih priporočil za vsebnosti sečnine v mleku ovc in koz ter pregled znanstvenih člankov s tega področja. Na podlagi literaturnih virov smo potrdili najprimernejše vsebnosti sečnine v mleku koz (20-40 mg na 100 ml) in predlagali korigirane vrednosti za ovce (30-45 mg na 100 ml). Predstavljeni so tudi literaturni podatki o vsebnosti sečnine v mleku ovc in koz v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 5912680
Agronomske prakse imajo pomemben vpliv na zaloge organskega ogljika v tleh. Da bi preverili dolgoročne učinke uporabe organskih gnojil (kontrola brez organskega gnojenja, hlevski gnoj, zaoravanje rastlinske biomase) v kombinaciji z mineralnim N (kontrola, N1, N2 in N3) na zaloge organskega ogljika v tleh smo v letu 2020 vzorčili tla na večletnih poskusih v Jabljah in Rakičanu. Rezultati kažejo povečanje zalog ogljika pri gnojenju s hlevskim gnojem in zaoravanju rastlinske biomase po 26 letih poskusov. V povprečju so se v Rakičanu zaloge organskega ogljika v 25 cm tal pri uporabi hlevskega gnoja povečale za 13,8 t/ha (0,53 t/ha na leto) v Jabljah pa za 4,7 t/ha (0,18 t/ha na leto). Pri zaoravanju rastlinske biomase so se v Rakičanu zaloge organskega ogljika povečale za 7,7 t/ha (0,34 t/ha na leto), v Jabljah pa za 3,2 t/ha (0,12 t/ha na leto). Praksa odvzema nadzemne rastlinske biomase brez uporabe hlevskega gnoja je v Jabljah zmanjšala zaloge organskega ogljika v tleh (za 3,0 t/ha oz. za 0,10 t/ha na leto). Učinek dodatnega gnojenja z dušikom iz mineralnih gnojil na zaloge ogljika v tleh je bil izrazit le v Rakičanu pri obravnavanjih z zadelovanjem žetvenih ostankov. Obe lokaciji sta se med seboj zelo razlikovali v zalogah organskega ogljika v tleh, pa tudi v hitrosti njihovega povečevanja.
COBISS.SI-ID: 48903171