Na področju prašičereje je potrebno razviti sisteme, ki bodo primerni za rejo prašičev brez potrebe po skrajševanju repov. Zato smo v tej raziskavi, opravljeni na devetih prašičerejskih kmetijah, prašičem ponudili možnost uporabe skupinske igrače, ki v praksi še ni bila preizkušena, s čimer smo pridobili prvo etološko znanje v komercialnih pogojih reje. Pri tem smo vključili rejce Pomurja in Podravja v razvijanje tehnoloških inovacij, ki bodo omogočile živalim prijaznejše pogoje reje in zagotavljale varnejšo hrano za potrošnika. Spremljali smo dve skupini na kmetijo, eno s skrajšanimi repi in drugo s celimi repi. V skupinah prašičev s celimi repi smo v obdobju pitanja ugotovili tendenco z večjim številom poškodovanih repov (Hi-kvadrat= 3,27; P= 0,07), vendar so ti prašiči statistično značilno bolje priraščali v obdobju med vselitvijo v pitališče in 20 dnem pitanja (prašiči s celimi repi: 688,51 ± 42,45 g/dan; prašiči s skrajšanimi repi: 639,59 ± 42,45 g/dan; F-vrednost= 7,41; P= 0,03). Skupine s celimi repi niso imele statistično značilno večjega števila izločitev živali in tudi ne manjših dnevnih prirastov, kar nakazuje na to, da je v slovenskih pogojih reje, brez sprememb v upravljanju reje, možno rediti prašiče s celimi repi.
COBISS.SI-ID: 4330632
Prašičereja se sooča s številnimi težavami na področju dobrega počutja živali. Med temi je pogosto pojavljanje grizenja repov. To kaže na obstoječe težave pri prašičih, ki grizejo, in je vir fizične škode in psihološkega stresa za žrtve. To obnašanje razvrstimo v agresivno in neagresivno grizenje, slednje je pogosto usmerjeno proti repu. Ta pregled se osredotoča zlasti na dejavnike tveganja v zgodnjem življenju, ki vključujejo prenatalno in postnatalno obdobje do odstavitve, za izražanje agresivnega in neagresivnega grizenja kasneje v življenju. Vpliv osebnosti in načina spoprijemanja so proučevali v nekaj študijah. Glede na te študije se razlikuje, zato je potrebna nadaljnja ocena. Glede vpliva okoljskih dejavnikov je število znanstvenih člankov majhno (manj kot pet prispevkov za večino dejavnikov). Do danes ni bil ugotovljen noben jasen vpliv prenatalnih dejavnikov. Agresivno grizenje zmanjša podhranjenost, navzkrižno negovanje in socializacija pred odstavitvijo. Neagresivno grizenje povečujejo podhranjenost, socialni stres zaradi konkurence in navzkrižnega gojenja. Ti zadnji trije dejavniki so zelo odvisni od velikosti legla ob rojstvu. Uporaba znanih vonjav lahko prispeva k zmanjšanju grizenja, ko se prašiči selijo iz enega okolja v drugo, tako da zmanjša raven stresa, povezanega z novostmi. Čeprav je trenutno okolje, v katerem prašiči izražajo grize, zelo pomembno, je treba okolje pred odstavitvijo optimizirati, da se zmanjša verjetnost te težave.
COBISS.SI-ID: 4281992