Na področju prašičereje je potrebno razviti sisteme, ki bodo primerni za rejo prašičev brez potrebe po skrajševanju repov. Zato smo v tej raziskavi, opravljeni na devetih prašičerejskih kmetijah, prašičem ponudili možnost uporabe skupinske igrače, ki v praksi še ni bila preizkušena, s čimer smo pridobili prvo etološko znanje v komercialnih pogojih reje. Pri tem smo vključili rejce Pomurja in Podravja v razvijanje tehnoloških inovacij, ki bodo omogočile živalim prijaznejše pogoje reje in zagotavljale varnejšo hrano za potrošnika. Spremljali smo dve skupini na kmetijo, eno s skrajšanimi repi in drugo s celimi repi. V skupinah prašičev s celimi repi smo v obdobju pitanja ugotovili tendenco z večjim številom poškodovanih repov (Hi-kvadrat= 3,27; P= 0,07), vendar so ti prašiči statistično značilno bolje priraščali v obdobju med vselitvijo v pitališče in 20 dnem pitanja (prašiči s celimi repi: 688,51 ± 42,45 g/dan; prašiči s skrajšanimi repi: 639,59 ± 42,45 g/dan; F-vrednost= 7,41; P= 0,03). Skupine s celimi repi niso imele statistično značilno večjega števila izločitev živali in tudi ne manjših dnevnih prirastov, kar nakazuje na to, da je v slovenskih pogojih reje, brez sprememb v upravljanju reje, možno rediti prašiče s celimi repi.
COBISS.SI-ID: 4330632