Upravljanje tujerodnih drevesnih vrst v evropskih gozdovih ima dolgo zgodovino, toda informacije o trenutnem številu in geografski razširjenosti teh vrst v evropskih gozdovih so nepopolne in razpršene po različnih naborih podatkov. Namen raziskave je bila izvedba popisa najbolj pogostih tujerodnih drevesnih vrst v evropskih gozdovih ter analiza obsega njihovega trenutnega gojenja, geografske razširjenosti in geografskega izvora. Naši rezultati kažejo, da trenutno v evropskih gozdovih in provenienčnih poskusih raste najmanj 150 tujerodnih drevesnih vrst. Rodovi, ki so zastopani z največjim številom vrst, so evkalipti, bori, akacije in jelke. Vrste, ki rastejo na največjih površinah, so Robinia pseudoacacia (2,44 milijona ha), Eucalyptus globulus (1,46 milijona ha), Picea sitchensis (1,16 milijona ha) in Pseudotsuga menziesii (0,83 milijona ha). Skupno je mogoče tujerodne drevesne vrste v Evropi najti na površini približno 8,54 milijona ha ali 4,0 % evropske gozdne površine, pri čemer pet najbolj razširjenih vrst predstavlja do 77 % te površine. Največje število od teh 150 vrst je bilo vnesenih iz Severne Amerike (71), ki ji sledita Azija (45) in Avstralija (20). Severnoameriške vrste zavzemajo daleč največjo površino.
COBISS.SI-ID: 5538214
Možnosti in izzivi gojenja tujerodnih drevesnih vrst (TDV) v Jugovzhodni Evropi (JVE) so bili analizirani s pomočjo kombinacije SWOT analize in analitičnega hierarhijskega procesa. Uporabljeni so bili podatki preferenc treh skupin voditeljev javnega mnenja z obsežnim znanjem o gozdarstvu, ekologiji in vplivu podnebnih sprememb na TDV v JVE (raziskovalci, praktiki in odločevalci). Rezultati so pokazali, da prednosti in priložnosti za vse tri analizirane elemente odtehtajo njihove slabosti in grožnje. V pregledu gozdarstva so bile kot ključne prednosti in priložnosti izpostavljene kot visoka produktivnost, pogozdovane degradiranih zemljišč, zapolnitev vrzeli v gozdnih ekosistemih po izgubi avtohtonih drevesnih vrst in večji prirastek TDV v primerjavi z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Elementi trdnosti in priložnosti, povezani s podnebnimi spremembami, so bili prilagodljiva odzivnost na podnebne spremembe in povečana dolžina rastne dobe, možnost boljše prilagoditve gozdov s primesjo TDV in nadomestitev drevesnih vrst, ki so občutljive na škodljivce in bolezni, ki so posledica podnebnih sprememb. Ti rezultati zagotavljajo pomemben vpogled v različne segmente strateškega pristopa trajnostnega upravljanja TDV v zvezi z upravljanjem, gozdarstvom in praksami podnebnih sprememb v Jugovzhodni Evropi.
COBISS.SI-ID: 5471654
V poglavju je predstavljen pregled razvoja gozdarstva v Sloveniji v luči upravljanja in ohranjanja gozdnih genskih virov. Posebna pozornost je namenjena opisu zakonodajnega okvira, mednarodnemu sodelovanju, obsegu in delovanju slovenske genske genske banke, gozdnemu genetskemu spremljanju kot nujnemu pogoju za gospodarjenje in ohranjanju gozdnih genskih virov v spreminjajočih se podnebjih ter slovenskemu programu gozdnih genskih virov.
COBISS.SI-ID: 5272230