Na Kamenskem vrhu pri Straži smo leta 1998 zasadili 35 provenienc bukve v okviru mednarodnega bukovega provenienčnega poskusa. V letih 2007-2010 smo sledili življenjski obrat drobnih korenin z minirizotroni, proizvodnjo korenin z vrastnimi mrežicami in biomaso z zaporednim vzorčenjem zgornjih horizontov tal. Značilne razlike v biomasi smo ugotovili med provenienco P37(večja biomasa) in ostalimi. Mediana vrednost življenjskega obrata drobnih korenin je bila med 625 in 934 dnevi. Razlike v rasti drobnih korenin lahko nakazujejo različno prilagoditveno sposobnost na razmere v okolju. Poleg tega so bile zračunane do 2x razlike v letni količini C, potrebnega za rast korenin, med posameznimi proveniencami.
COBISS.SI-ID: 5146278
Glive v koreninskih sistemih gozdnega drevja vplivajo na rast in uspevanje rastlin s posredovanjem kakovosti, smeri in pretoka hranil in vode med rastlinami in glivami. Raziskovali smo možnosti sovplivanja med združbami gliv (ektomikoriznih, endofitskih, saprofitskih in patogenih) v koreninskem sistemu odraslega drevja in mladja bele jelke v gospodarskem jeovem gozdu na Pohorju, v 24 vzorcih tal iz štirih obravnavanih skupin jelke (zgodnje - pozno olistanje, mladje odraslo drevje), z uporabo Illumina sekveniranja združbe gliv v vzorcih. Značilne razlike v beta in poprečni alfa raznilikosti smo ugotovili pri ektomikoriznih glivah, medtem ko za ostale funkcionalne skupine gliv poprečna alfa raznolikost ni bila značilno različna. Na nivoju rodu so bile razlike značilno različne med zgodnje in pozno odganjajočo skupino mladih in odraslih dreves, pri čemer je lahko različna fenologija bodisi vzrok ali posledica razlik v združbi ektomikoriznih gliv.
COBISS.SI-ID: 5324966
Sušni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah številne spremembe na različnih nivojih. Drevesa se branijo pred sušo z mehanizmi izogibanja in tolerance. Suša lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob suši imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni suši je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami večja kot ob ekstremni suši, kar ima za drevo številne pozitivne učinke. V sušnih razmerah se pogosto še posebej poveča pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoča, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po končanem sušnem obdobju pričnejo z absorpcijo vode. V sušnih razmerah se poveča tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopičenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.
COBISS.SI-ID: 5568166