1.

Lahko ekofiziologija pripomore k podpori gozdnogogojitvenih odločitev?

S kombinacijo fiziologije, ki proučuje funkcije in mehanizme znotraj živih sistemov ter ekologije, ki se osredotoča na interakcije med organizmi in okoljem, je ekofiziologija več, kot le seštevek obeh področij. Izraz sta prvič uporabila leta 1929 Bailey in Spoehr s predlogom novega področja, ki bi vključevalo tako posamezna drevesa, kot celotne gozdne sestoje. Glavna značilnost ekofiziološkega proučevanja je pristop, ki sloni na proučevanju izbranih kazalnikov (traits); izbor odraža specifičen odziv vrste na izbrane dejavnike okolja. Pregled objav, ki vključujejo tako ekofiziološke kot gozdnogojitvene vsebine v obdobju 1980-2017 kaže na izrazito večanje števila del, ki proučujijo spremembe rastiščnih razmer po vsem svetu. Predstavljamo nekaj teoretičnih načel s primeri raziskav, ki povezujejo ekofiziologijo in gojenje gozdov, z njihovimi glavnimi prednostmi in slabostmi.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 5466022

2.

Ukrepi na področju gojenja gozdov v spremenjenih podnebnih razmerah

Ukrepi na področju gojenja gozdov v spremenjenih podnebnih razmerah

D.08 Upravljanje in razvoj raziskovalnega dela 

COBISS.SI-ID: 5477286

3.

Uspešnost obnove v vetrolomu poškodovanih sestojev v Savinjski dolini

Namen magistrskega dela je bil ugotoviti uspeh naravne in umetne obnove vetrolomnih površin po tehnični sanaciji na raziskovalnih objektih na Žovneku (pri Vranskem) in na Črnivcu, ki jih je veter prizadel leta 2007 in 2008. Raziskavo smo opravili na 30 vzorčnih ploskvah (10 % 10 m). Polovico smo jih postavili na površinah, ki so bile umetno obnovljene z gorskim javorjem, dobom in divjo češnjo, ter drugo polovico na površinah, ki so bile prepuščene naravni obnovi. Leta 2013 smo izvedli meritve sadik in dominantnih dreves naravnega mladja. Popisali smo tudi gostoto in zastiranje naravnega mladja ter zastiranje zelišč in grmovnic. Evidentirali smo 15 različnih drevesnih vrst. Gostota naravnega mladja na naravno in umetno obnovljenih površinah na Žovneku je bila okrog 3500 dreves ha-1 in na Črnivcu okrog 10.400 dreves ha-1. Delež klimaksnih vrst v gostoti dreves na Žovneku je bil okrog 20 % in na Črnivcu okrog 80 %. Sklepamo, da je na nizek delež klimaksnih vrst na Žovneku vplivala visoka pritalna vegetacija in njena vrstna sestava. Veliko površine je zastirala navadna robida in trava navadna šašulica, ki otežujejo pomlajevanje. Pri naravni obnovi na Žovneku je bila pritalna vegetacija visoka tudi 1,8 m, zaradi česar na velikem delu površin nismo našli naravnega mladja. Predlagamo, da se naravno mladje tam, kjer je prisotno, a zastrto, obžanje.

D.09 Mentorstvo doktorandom

COBISS.SI-ID: 5511078