Na 1000km območju dinarskih gozdov jelke (Abies alba Mill.) in bukve (Fagus sylvatica L.) smo proučevali odziv drevja od severozahodnih do skrajnih jugovzhodnih lokacij v treh zaporednih rastnih obdobjih (2011, 2012 and 2013). Na enajstih stalnih raziskovalnih lokacijah nad 800m vzdolž geografskaga gradient smo proučevali fiziološki in morfološki odziv na različno intenziteto sveltobe. Debelinsko rast smo analizirali na vseh izbranih lokacijah in jo primerjali s padavinami, temperaturami in dvema sušnima indeksoma. Analiza je potrdila upad skupnih padavin in stalne temperaturne razmere od SZ do JV. Bukev je bila najučinkovitejša v rezmerah na prostem, jelka pa pod zastorom. Fiziološka učinkovitost bukve se je povečevala od SZ proti JV in dosegla višek na sredini transekta, učinkovitost jelke je bila največja na SZ. Tendenca do plagiotropne rasti se vzdolž gradienta značilno spreminja. Vpliv klimatskih dejavnikov na debelinsko rast je šibek, močnejši pri jelki in se zmanjšuje v smeri JV.
COBISS.SI-ID: 5553574
Na kroženje ogljika v gozdnem ekosistemu vplivajo različni naravni dogodki (podnebne spremembe, suše, požari, škodljivci, bolezni) ter človekova aktivnost - gospodarjenje z gozdovi, spremenjena drevesna vrstna sestava, sprememba rabe tal, urbanizacija idr. Različni načini gospodarjenja z gozdovi in intenzivnost sečnje vplivajo na dinamiko kroženja ogljika med tlemi in atmosfero in ter posledično na zaloge ogljika v tleh. Spremembe mikroklimatskih parametrov vplivajo na kroženje ogljika z vplivom na rast gozdnega drevja, razgradnjo organske snovi in respiracijo tal. Trenutno gospodarjenje z dinarskimi jelovo-bukovimi gozdovi in intenzivnost gozdnogojitvenih ukrepov glede na lesno zalogo zagotavlja ustrezno kroženje in tudi ohranjanje ogljika v ekosistemu. Velikopovršinske motnje spremenijo mikroklimatske sestojne razmere, ki povzročajo izgubo ogljika tako iz nadzemne biomase kot gozdnih tal.
COBISS.SI-ID: 5362854