V veljavo prihaja nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, ki bo zavezujoča za vse države članice. Po tej uredbi bodo morale posamezne države EU izvajati aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem za karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalaga izvajanje večletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisane karantenske organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato bo treba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura, kmetijstvo, gozdarstvo). Uveljavitev nove zakonodaje bo še posebno velik izziv v gozdarstvu, saj so gozdovi izredno kompleksni ekosistemi s številnimi posebnostmi, ki jih bo treba upoštevati in temu primerno prilagoditi ukrepe. V Sloveniji bo še posebno velik zalogaj usklajevanje Uredbe o zdravju rastlin s predpisi na področju gozdarstva in varstva okolja. Izziva smo se lotili v projektu CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov, katerega glavni cilj je povezati organizacije, potrebne za izvajanje aktivnosti ob pojavu karantenskega škodljivega organizma v gozdu in določiti njihove naloge, pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepov ter izdelati predlog za načrte izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme za izbruhe v gozdu.
COBISS.SI-ID: 5588902
Fusarium circinatum je karantenska bolezen za Evropo, ki lahko prizadene več kot 60 vrst borov, povzroča pa tudi bolezen na duglaziji in tudi na nekaterih vrstah rodov Picea in Larix. Evropska agencija za varnost hrane meni, da je verjetnost novih vnosov bolezni s semeni, lesnim materialom, zemljo in sadilnimi substrati, po naravnih poteh in z aktivnostmi ljudi. Izbruhi te bolezni v Franciji in Italiji so bili zaradi načel zgodnjega odkrivanja, stalnega nadzora in preventivnih ukrepov uradno izkoreninjeni. Vendar pa svetovno širjenje F. circinatum kaže, da se bo gliva v prihodnosti še naprej pojavljala v novih okoljih. Zato so stalni nadzor reprodukcijskega materiala, drevesnic in gozdnih sestojev, hitri ukrepi in izvedljivi načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih pomembni tako za Evropo kot za druga območja po svetu za omejitev širjenja bolezni ter tudi kot »premostitveni učinek«, saj postajajo pojavi novih bolezni in škodljivcev neizogibna realnost. Zato so v tem preglednem članku povzeti programi preiskav, ki se že izvajajo za omejevanje širjenja v Evropi in bi lahko koristili drugim državam EU. Te raziskave ne vključujejo samo držav, v katerih je borov smolasti rak prisoten, kot sta Portugalska in Španija, ampak tudi več drugih držav EU, kjer F. circinatum ni še poročan. Protokoli za vzorčenje semen, sadik, vejic, vej, za spremljanje lovilcev trosov ter pasti za vektorske žuželke so zbrani in predstavljeni v tem članku. Prav tako je predstavljena metodologija za morfološko in molekularno identifikacijo: klasični vrstno specifični PCR, več PCR protokolov v realnem času z različnimi stopnjami specifičnosti in občutljivosti. Obravnavana je tudi globalna situacija in perspektive glede borovega smolastega raka na splošno.
COBISS.SI-ID: 5461158
Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi. Ekstremne vremenske razmere in globalizacija spreminjajo naše gozdove, kar se odraža tudi v pojavljanju številnih novih invazivnih tujerodnih vrst. Pojavi karantenskih gliv v gozdovih predstavljajo svojevrsten izziv, saj so sanacije izbruhov v gozdarstvu obsežne in težavne. Ukrepanje obsega posek, ustrezno ravnanje z materialom ter razkuževanje mehanizacije in opreme. Izvedbo ukrepov otežuje težavnost terena, še bolj pa administrativne prepreke. V Sloveniji smo leta 2016 poročali o najdbi karantenske glive Lecanosticta acicola (sin. Scirrhia acicola) v naravnih sestojih in nasadih črnega bora v dolini reke Soče. Poškodbe črnih borov so se v letih stopnjevale, opažamo tudi odmiranje odraslih dreves. Nedavne genetske analize so pokazale, da je na tem območju prisotna populacija glive, ki je geografsko še vedno omejena in domnevamo, da je virulentnost te populacije za črni bor večja v primerjavi z drugimi populacijami na območju Slovenije in Hrvaške. Predlagamo izvajanje ukrepov, ki bi upočasnili širjenje bolezni na druga območja ter izvajanje ozaveščanja tako strokovne kot širše javnosti.
COBISS.SI-ID: 5616806