Ob zaključku projekta smo organizirali in izvedli strokovno-znanstveno posvetovanje »Problematika divjadi na nelovnih površinah« (zaradi epidemije covid-19, ki je onemogočila kakovostno izvedbo dogodka v letu 2020, smo ga v soglasju s sofinancerjem projekta izvedli 27. 3. 2021). Z namenom boljšega prenosa raziskovalnih dosežkov h končnim uporabnikom smo dogodek izvedli v sodelovanju s Strokovno-znanstvenim svetom Lovske zveze Slovenije, tj. kot 12. Slovenski lovski dan. Dogodek je potekal v obliki video konference, katere se je udeležilo prek 150 udeležencev oz. predstavnikov vseh ključnih odločevalcev in ciljnih uporabnikov projektnih ugotovitev – Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda za gozdove Slovenije, lovske inšpekcije in Lovske zveze Slovenije. Skupaj je bilo 21 predavanj, razdeljenih v tri dele: (i) stanje v Sloveniji in domače izkušnje (sedem predavanj predstavnikov relevantnih institucij in upravljavcev lovišč); (ii) izkušnje iz Evrope (uvodni pregled stanja, narejen v sklopu CRP projekta, in tri vabljena predavanja uglednih strokovnjakov iz tujine – Velike Britanije in Španije); (iii) znanje in ugotovitve slovenskih raziskovalcev divjadi (deset predavanj, od tega osem, pripravljenih v sklopu CRP projekta). Pripravili smo zbornik povzetkov v slovenskem in angleškem jeziku (https://www.lovska-zveza.si/wp-content/uploads/2021/03/Zbornik-izvleckov_12.-Slovenski-lovski-dan_27.3.2021.pdf), dogodek pa je bil tudi medijsko dobro pokrit (https://www.lovska-zveza.si/tag/problematika-divjadi-na-nelovnih-povrsinah/), vključno s samostojno, 29-minutno televizijsko oddajo (https://www.lovska-zveza.si/publikacije/oddaja-dober-pogled/).
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 57345027Številne živalske vrste vse pogosteje živijo v naseljih in drugih antropogeno spremenjenih habitatih, kar pogosto povzroča različne konfliktne situacije z ljudmi. Takšni konflikti lahko vplivajo na družbo, dejavnosti in interese ljudi ter lahko povzročijo negativen odnos do prostoživečih živali in celo nasilne aktivnosti zoper njih. Zato je zelo pomembno najti celostne rešitve za upravljanje divjadi na nelovnih površinah. Da bi bolje razumeli problematiko in olajšali aktivno upravljanje divjadi v urbanem okolju, smo analizirali vse primere prijavljenih škod na nelovnih površinah v obdobju 2008–2018. Skupaj je bilo v tem obdobju prijavljenih 1.570 konfliktnih dogodkov, ki so jih povzročile naslednje vrste divjadi: jelenjad (N = 410, 26 %), divji prašič (N = 297, 19 %), lisica (N = 209, 13 %), srnjad (N = 193, 12 %), kuna belica (N = 179, 12 %) in šoja (N = 130, 8 %); večje število konfliktov so povzročile še siva vrana, poljski zajec in jazbec, sporadične primere pa tudi navadni polh, damjak, fazan in muflon. Ne glede na vrsto povzročitelja je bila večina škodnih dogodkov na poljščinah (N = 846, 54 %), domačih živalih (N = 285, 18 %), lastnini, povezani s kmetijstvom (N = 177, 11 %), nepremičninah (N = 148, 9 %), rastlinah (N = 79, 5 %) in vozilih (N = 26, 2 %).
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 29220355Evropska srna (Capreolus capreolus) se v svoji vseevropski razširjenosti srečuje s široko raznolikostjo okoljskih in podnebnih razmer, zato mnogi dejavniki oblikujejo njene lastnosti in povzročajo veliko spremenljivost parametrov fitnesa. Vendar je vpliv genetike (npr. heterozigotnosti) na fitnes in razmnoževalno sposobnost srnjadi premalo raziskan. Zato smo želeli po vsej Sloveniji določiti: (i) prostorsko porazdelitev nevtralne in imunogenetske variabilnosti, (ii) povezavo med nevtralnim/adaptivnim genetskim potencialom in okoljskimi pogoji, (iii) vpliv genske variabilnosti na telesno maso in razmnoževalno sposobnost (merjeno s prisotnostjo in številom rumenih telesc v jajčnikih) enoletnih srn. Genetsko analizo smo naredili na 15 nevtralnih lokusih (mikrosatelitih) in adaptivnem glavnem histokompatibilnem kompleksu (MHC; DRB exon 2) z uporabo sodobne tehnologije naslednje generacije. Ugotovili smo pozitivno soodvisnost med heterozigotnostjo, standardizirano telesno maso in reproduktivno sposobnostjo (potencialno velikostjo legla) enoletnih srn (mladic). To kaže, da genetska raznolikost pomembno vpliva na fitnes in prirastek srnjadi. Rezultati tudi potrjujejo, da ima genski pretok pomembno vlogo pri oblikovanju MHC polimorfizma v velikem prostorskem merilu, medtem ko je prepletenost med genskim pretokom in selekcijo močnejša pri povezanih populacijah.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1541586372Pokopališča predstavljajo pomemben del našega okolja in so običajno umeščena v bližino mest oziroma naselij. Zaradi tega prihaja do konfliktov med živalmi in ljudmi, saj na pokopališča zahajajo tudi živali in lahko povzročajo škodo. Največ težav na pokopališčih imajo običajno z divjadjo, ki je podvržena lovski zakonodaji oziroma upravljanju. Upravljanje z divjadjo je pomembno zaradi porušenih naravnih razmer, vendar se lahko izkaže tudi za težavno, npr. na nelovnih površinah. Lov se običajno izvaja s strelnim orožjem in ima zaradi tega določene omejitve, kje se lahko izvaja. Zato je treba na pokopališčih poiskati druge rešitve kako odpraviti probleme z divjadjo in s kakšnimi posegi bi se strinjali upravljavci pokopališč ter prebivalci Slovenije. Med prejetimi odgovori upravljalcev pokopališč so kot rešitve najpogosteje navajali pasivno zaščito, kot so ograje, ki so jih v večji meri označili kot učinkovite za divjad. V odgovorih so zapisali tudi, da jim več težav kot divjad na nekaterih območjih povzročajo polži, golobi in domače mačke. V spletni anketi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci obiskujejo pokopališča, kako pogosto in katera. Zanimalo nas je, ali so na pokopališčih videli živali, kako pogosto in katere. Med odgovori so najpogosteje navedli ptiče in mačke, medtem ko druge živali redkeje opazijo na pokopališčih. Pogosteje pa na pokopališčih vidijo živalske iztrebke. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se strinjajo z določenimi ukrepi, s katerimi bi preprečili težave z divjadjo na pokopališčih. Večini anketirancev so se popolnoma nesprejemljivi zdeli ukrepi, zaradi katerih bi žival izgubila življenje, medtem ko se je večina popolnoma strinjala z uporabo pasivnih zaščit.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 35491843Invazivne tujerodne vrste so zaznan globalni problem zaradi številnih negativnih vplivov, ki jih imajo na ekosisteme ter na številne dejavnosti človeka. V naši raziskavi smo se osredotočili na nutrijo (Myocastor coypus), tujerodno invazivno vrsto, ki se uspešno širi po Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti obstoječe znanje ter mnenja prebivalcev Slovenije s ciljem, da bi ta spoznanja vgradili v upravljanje z vrsto. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, ki je vključeval naslednje sklope: (a) neposredne izkušnje z nutrijo; (b) mnenje o (ne)sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z nutrijami v naravnem in urbanem okolju; (c) mnenje o nutrijah in upravljanju z njimi v naravnem in urbanem okolju; (d) obstoječe znanje o nutrijah; (e) viri informacij, iz katerih so anketirani dobili največ podatkov o nutriji. V celoti je anketni vprašalnik izpolnilo 464 ljudi iz celotne Slovenije. Ugotavljamo, da: (a) vse vedenje o nutriji so pridobili iz medijev; (b) za upravljanje z nutrijami se zdi najbolj sprejemljiv ukrep: ulov nutrije, nato sterilizacija in izpustitev nazaj v naravo; (c) tujerodne vrste so enako pomembne kot avtohtone in so z znanstvenega vidika celo bolj zanimive; (d) obstoječe znanje anketirancev o nutrijah je dobro. Na osnovi analize pridobljenih mnenj ugotavljamo, da bi za sprejemljive ukrepe lahko obveljali le tisti, ki ne bi vključevali usmrtitev živali, morali pa bi biti pospremljeni z ustreznim izobraževanjem in obveščanjem prebivalstva o potrebnosti teh ukrepov.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 25036291