1.

Smrtnost prostoživečih parkljarjev in velikih zveri zaradi prometa v Sloveniji

Trki z velikimi vrstami prostoživečih sesalcev (še zlasti s parkljarji) zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij, grožnja za dolgoživost redkih/ogroženih vrst in negativno vplivajo na učinkovitost upravljanja populacij. V prispevku smo predstavili: (i) osnovne podatke o problematiki trkov z divjadjo v Sloveniji in v Evropi; (ii) medletno variabilnost v smrtnosti prostoživečih parkljarjev in velikih zveri na prometnicah ter dejavnike, ki so vplivali na bistveno zmanjšanje povoza srnjadi v obdobju 2010 – 2017; (iii) prostorske vzorce trkov v Sloveniji in pomen zbiranja podatkov v veliki prostorski resoluciji; (iv) učinkovitost odvračalnih naprav, ki so bile po letu 2006 nameščene na 150 najbolj problematičnih odsekov državnih cest. V zaključku smo predstavili tudi nekatere upravljavske dileme in obsežne aktivnosti za zmanjšanje števila trkov z divjadjo na državnih cestah in avtocestah, ki so se v Sloveniji začele izvajati leta 2018.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 5308582

2.

Pomen in uporabnost molekularne ekologije v naravovarstvu in pri upravljanju populacij

V zadnjih štiridesetih letih je bliskovit razvoj molekularno-genetskih orodij omogočil integracijo genetskih, ekoloških in prostorskih podatkov za boljše razumevanje sprememb v genetski variabilnosti in zgodovini vrst kot njihovega odgovora na spremembe v okolju. Kot primer možnosti uporabe molekularne ekologije v naravovarstvu in pri upravljanju populacij smo predstavili ugotovitve raziskave evropske srne v Sloveniji v letih 2017 in 2018. V modelnem lovišču Oljka, Šmartno ob Paki, smo s pomočjo molekularnih markerjev določili populacijsko strukturo in sorodstvo (starševstvo), opisali disperzijske značilnosti juvenilnih osebkov ter ocenili vpliv fragmentacije (antropogenih in geografskih ovir) na genetsko variabilnost populacije. Rezultati pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva fragmentacije na prostorsko genetsko raznolikost populacij evropske srne.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 5308070

3.

Trki vozil s prostoživečimi parkljarji in velikimi zvermi: jih znamo preprečevati?

Trki z velikimi vrstami prostoživečih sesalcev (še zlasti s parkljarji) zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij, grožnja za dolgoživost redkih/ogroženih vrst in negativno vplivajo na učinkovitost upravljanja populacij. Samo prostoživečih parkljarjev je v Sloveniji na cestah letno registrirano povoženih med 4.900 in 6.800, na železnicah pa med 170 in 250 osebkov. V obdobju 1. 1. 2010 – 30. 11. 2018 je na slovenskih prometnicah (cestah + železnicah) življenje izgubilo najmanj (tj. toliko je bilo najdenih kadavrov): 47.465 (46.351 + 1.114) osebkov srnjadi, 1.687 (1.282 + 405) jelenjadi, 1.099 (915 + 184) divjih prašičev, 77 (71 + 6) damjakov, 52 (47 + 5) gamsov, 30 (22 + 8) muflonov, 121 (63 + 58) medvedov, 34 (32 + 2) šakalov in 15 (13 + 2) volkov. V prispevku smo posebej izpostavili različne možnosti za zmanjšanje števila trkov, s poudarkom na obsežnih aktivnostih na državnih cestah in avtocestah, ki so se v Sloveniji začele izvajati leta 2018.

F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine

COBISS.SI-ID: 5308326