Številne živalske vrste vse pogosteje živijo v naseljih in drugih antropogeno spremenjenih habitatih, kar pogosto povzroča različne konfliktne situacije z ljudmi. Takšni konflikti lahko vplivajo na družbo, dejavnosti in interese ljudi ter lahko povzročijo negativen odnos do prostoživečih živali in celo nasilne aktivnosti zoper njih. Zato je zelo pomembno najti celostne rešitve za upravljanje divjadi na nelovnih površinah. Da bi bolje razumeli problematiko in olajšali aktivno upravljanje divjadi v urbanem okolju, smo analizirali vse primere prijavljenih škod na nelovnih površinah v obdobju 2008–2018. Skupaj je bilo v tem obdobju prijavljenih 1.570 konfliktnih dogodkov, ki so jih povzročile naslednje vrste divjadi: jelenjad (N = 410, 26 %), divji prašič (N = 297, 19 %), lisica (N = 209, 13 %), srnjad (N = 193, 12 %), kuna belica (N = 179, 12 %) in šoja (N = 130, 8 %); večje število konfliktov so povzročile še siva vrana, poljski zajec in jazbec, sporadične primere pa tudi navadni polh, damjak, fazan in muflon. Ne glede na vrsto povzročitelja je bila večina škodnih dogodkov na poljščinah (N = 846, 54 %), domačih živalih (N = 285, 18 %), lastnini, povezani s kmetijstvom (N = 177, 11 %), nepremičninah (N = 148, 9 %), rastlinah (N = 79, 5 %) in vozilih (N = 26, 2 %).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5460134Posledice intenzivne urbanizacije se odražajo v večanju obsega urbane in pol-urbane krajine in s tem zmanjševanju ter drobljenju tradicionalnih habitatov prostoživečih živali. Zaradi sočasnega zaraščanja kmetijske krajine se povečuje kontaktna cona med urbanimi območji in naravnimi habitati prostoživečih živali. Posledično številne živalske vrste (tudi divjadi) vedno pogosteje živijo v naseljih in drugih antropogeno spremenjenih habitatih, zato so vedno pogostejše interakcije prostoživečih živali z ljudmi, kar pogosto povzroča nastanek različnih konfliktnih situacij. Tovrstni konflikti lahko prizadenejo družbo, dejavnosti in interese ljudi ter se najpogosteje odražajo kot poškodbe in škoda na lastnini (objekti, vrtovi, sadovnjaki, kmetijske površine, domače živali), kot povečano tveganje v cestnem prometu, prispevajo k prenosu bolezni ali pa so lahko celo v obliki neposrednih napadov na ljudi in domače živali. Na število konfliktov vpliva razpoložljivost hrane v naravnem življenjskem okolju, predvsem količina gozdnega obroda, in vreme, npr. trajanje poletnih sušnih obdobij ter snežne odeje. Pomemben vpliv imajo tudi antropogene motnje v gozdu, saj se je zaradi njih divjad prisiljena umikati drugam, tudi na kmetijske površine, kjer povzroča škodo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5374118Evropska srna (Capreolus capreolus) se v svoji vseevropski razširjenosti srečuje s široko raznolikostjo okoljskih in podnebnih razmer, zato mnogi dejavniki oblikujejo njene lastnosti in povzročajo veliko spremenljivost parametrov fitnesa. Vendar je vpliv genetike (npr. heterozigotnosti) na fitnes in razmnoževalno sposobnost srnjadi premalo raziskan. Zato smo želeli po vsej Sloveniji določiti: (i) prostorsko porazdelitev nevtralne in imunogenetske variabilnosti, (ii) povezavo med nevtralnim/adaptivnim genetskim potencialom in okoljskimi pogoji, (iii) vpliv genske variabilnosti na telesno maso in razmnoževalno sposobnost (merjeno s prisotnostjo in številom rumenih telesc v jajčnikih) enoletnih srn. Genetsko analizo smo naredili na 15 nevtralnih lokusih (mikrosatelitih) in adaptivnem glavnem histokompatibilnem kompleksu (MHC; DRB exon 2) z uporabo sodobne tehnologije naslednje generacije. Ugotovili smo pozitivno soodvisnost med heterozigotnostjo, standardizirano telesno maso in reproduktivno sposobnostjo (potencialno velikostjo legla) enoletnih srn (mladic). To kaže, da genetska raznolikost pomembno vpliva na fitnes in prirastek srnjadi. Rezultati tudi potrjujejo, da ima genski pretok pomembno vlogo pri oblikovanju MHC polimorfizma v velikem prostorskem merilu, medtem ko je prepletenost med genskim pretokom in selekcijo močnejša pri povezanih populacijah.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1541586372