Na cestah po vsem svetu vsako leto izgubi življenje več milijonov prostoživečih živali. Spomladi 2020 se je obseg cestnega prometa globalno zmanjšal zaradi pandemije covid-19. Zbrali smo relevantne podatke o povozu izbranih vrst prostoživečih živali iz Češke, Estonije, Finske, Madžarske, Izraela, Norveške, Španije, Švedske, Škotske, Anglije in Slovenije. V vseh preučevanih državah v zabeleženem povozu prevladujejo veliki sesalci, zlasti parkljarji (različne vrste iz družine jelenov in divji prašič) in zveri, medtem ko so informacije o manjših sesalcih in pticah pomanjkljive. Pričakovano število povoženih živali v letu 2020 smo napovedali na podlagi časovne serije registriranega povoza v obdobju 2015–2019, ki predstavlja pričakovano smrtnost na cestah v običajnih prometnih razmerah. Nato smo primerjali napovedane (modelne) in dejanske podatke o številu povoženih velikih sesalcev v obdobju spomladanske zaustavitve javnega življenja v letu 2020. Rezultati so pokazali različne ravni zmanjšanja števila povoženih živali med državami, in sicer v odvisnosti od strogosti sprejetih epidemioloških ukrepov. Na Švedskem, kjer so bili ukrepi zoper covid-19 najmanj drastični, v celotnem obdobju raziskave (druga polovica marca do konca junija) nismo ugotovili značilnega zmanjšanja števila povoženih živali v primerjavi z napovedmi; nasprotno je bilo v Estoniji zmanjšanje kar za 37,4 %. Največje zmanjšanje povoza je bilo v prvih dveh/treh tednih sprejetih ukrepov; v Estoniji, Španiji, Izraelu in na Češkem je bilo tedaj zmanjšanje )40 %. Epidemiološki ukrepi, sprejeti spomladi 2020, so omogočili preživetje velikega števila prostoživečih živali, ki bi bile v običajnih prometnih razmerah verjetno povožene. Pomembni učinki le nekaj tednov trajajočega zmanjšanega prometa kažejo na izjemne negativne vplive prometa na smrtnost prostoživečih živali in potrebo po povečanju globalnih prizadevanj za ohranitev prostoživečih živali, vključno s sistematičnim zbiranjem podatkov o povozu.
COBISS.SI-ID: 58008835
Mnoge vrste prostoživečih živali, tudi divjadi, se širijo v naselja, kar ima za posledico vedno več interakcij (tudi konfliktnih) s prebivalci. Ker v slovenskem prostoru manjka znanj o bioloških značilnostih vrst, vzrokih za konflikte in možnih ukrepih za reševanje le-teh v urbanem okolju, smo naredili pregled tujih znanstvenih ugotovitev in priporočil iz )200 virov, s poudarkom na tistih vrstah divjadi iz razreda sesalcev, ki se v Sloveniji že pojavljajo v mestnem in primestnem okolju: divji prašič, navadni jelen, evropska srna, lisica, jazbec, kuna belica, navadni polh in nutrija. Za vse vrste smo predstavili tudi najpomembnejše ugotovitve o škodnih dogodkih, ki so jih na nelovnih površinah povzročile v obdobju 2008–2018. Celovit pregled ugotovitev iz tujine omogoča začetek sistematičnega reševanja konfliktov z divjadjo v urbanem okolju pri nas. Hkrati je prispevek k sobivanju med ljudmi in divjadjo, saj odnos in izkušnje ljudi do divjadi v urbanem okolju pomembno vplivajo na splošno dojemanje prostoživečih živali, a tudi na razumevanje pomena varstva in upravljanja populacij.
COBISS.SI-ID: 57505795
Pri samicah srnjadi (srnah) v kontaktnem območju med Alpami in Dinaridi smo ugotavljali genetsko variabilnost, strukturo populacije in vpliv genetskih dejavnikov na dva parametra fitnesa (telesna masa in sposobnost razmnoževanja), in sicer z molekularnimi analizami mikrosatelitov 214 osebkov, odvzetih v Sloveniji. Ugotovljene prostorske razlike v genetski variabilnosti vrste je mogoče razložiti z zgodovino populacije, različnimi (zgodovinskimi) pristopi k upravljanju populacij in/ali različno povezanostjo med subpopulacijami. Populacijska genetska struktura srnjadi v Sloveniji potrjuje jasno pripadnost osebkov določenemu območju, hkrati pa se kaže tudi obstoj dotoka genov iz drugih območij. Stopnja genetske diferenciacije se med populacijami razlikuje, kar je mogoče razložiti z učinkom naravnih geografskih ovir ali prisotnostjo antropogenih barier, kot so urbana območja in avtoceste. Dokazali smo, da genetski dejavniki, vključno s heterozigotnostjo, vplivajo na telesno maso, kar potrjuje, da heterozigoznost pozitivno vpliva na telesno kondicijo prostoživečih živali. Ker pa je učinek genetskih dejavnikov običajno prikrit ali preglašen z vplivom okoljskih dejavnikov, tj. razpoložljivostjo prehranskih virov, so za boljše napovedovanje potrebni podatki o skupnem vplivu zunanjih (okoljskih) in notranjih (genetskih) dejavnikov na kondicijo ter druge lastnosti osebkov. Takšen pristop bi omogočil tudi boljše napovedovanje populacijske dinamike ciljnih vrst in posledično še bolj trajnostno, znanstveno podprto upravljanje populacij.
COBISS.SI-ID: 40688899
Molekularno-genetske analize prostoživečih parkljarjev so lahko koristno orodje pri upravljanju s populacijami in za boljše razumevanje njihovih bioloških in ekoloških vlog v širšem prostorsko-časovnem okviru. Preučevali smo različne načine optimizacije metod in zniževanja stroškov genetskih analiz z uporabo lahko dostopnih kostnih tkiv (čeljustnic in trofej), zbranih v okviru rednega odvzema divjadi. Uspešna izolacija in analiza DNK iz široko dostopnih kostnih tvorb sta lahko poceni, hitri in enostavni. V pričujoči raziskavi smo raziskali možnosti uporabe kosti za pridobivanje visokokakovostne jedrne DNK za analize mikrosatelitov. Določili smo uporabnost spremenjenega postopka demineralizacije z uporabo dveh komercialno dostopnih kompletov (kitov) za izolacijo DNK, ki se bistveno razlikujeta po ceni. Vzorčni materiali so vključevali kosti in za primerjavo mišična tkiva štirih prostoživečih parkljarjev: gamsa (Rupicapra rupicapra), evropske srne (Capreolus capreolus), divjega prašiča (Sus scrofa) in alpskega kozoroga (Capra ibex). Za mlajše (tj. nekaj let stare) kosti so rezultati potrdili, da so bile koncentracije DNK in določljivost mikrosatelitov po predhodni demineralizaciji dovolj dobri tudi pri uporabi cenejših kompletov, za (tudi več kot sto let) stare kosti pa je predhodna demineralizacija in uporaba posebej zasnovanega izolacijskega kompleta privedla do uspešnejše ekstrakcije DNK. Poleg bistveno nižjih materialnih stroškov je delo s cenejšimi kompleti veliko hitrejše, zaradi česar je genetska analiza z njimi precej bolj učinkovita.
COBISS.SI-ID: 27293955
Monografija, ki je konec leta 2019 izšla v nakladi kar 21.000 izvodov, je sploh prvo knjižno delo o evrazijskem šakalu v evropskem prostoru. V njej so avtorji podrobno predstavili sistematiko in zgodovinski razvoj šakala in njegovo razširjanje v Evropi in Sloveniji; biološke značilnosti vrste, medvrstne odnose in vplive na druge vrste; družbene vidike širjenja tega prišleka; varstvo in upravljanje vrste v Sloveniji; izsledke dveletnega monitoringa šakala pri nas, ki je sicer potekal v sklopu drugega CRP projekta (V1–1626), nanj pa se je zelo navezoval tudi pričujoči projekt. Slednje velja še posebej za poglavja, ki obravnavajo širjenje vrste v kulturno krajino in polurbane predele, ekosistemsko vlogo vrste ter tveganja, ki jih širjenje vrste predstavlja (npr. prenos bolezni, plenilski vpliv).
COBISS.SI-ID: 302880768