Spolno razmerje srnjadi, ki v Sloveniji predstavlja najpomembnejšo lovskoupravljavsko vrsto, bi moral biti pomemben podatek pri načrtovanju in upravljanju te vrste, tudi na nelovnih površinah. Relevantnih podatkov o spolnem razmerju odrasle srnjadi v Sloveniji ni na voljo, zato smo ugotavljali spolno razmerje te vrste v zgodnjih obdobjih življenja, in sicer na podlagi: (i) pregleda rodil in analize spolnega razmerja zarodkov povoženih brejih srn, zbranih v obdobju 2014–2017 (primarno spolno razmerje); (ii) analize podatkov iz podatkovnih baz oz. lovsko-informacijskega sistema o povoženi srnjadi, pri čemer smo se omejili na mladiče in enoletno srnjad. Spolno razmerje zarodkov je znašalo 1:0,9 v prid samčkov, spolno razmerje mladičev iz istih legel (tj. uplenjenih skupaj s srno) pa 1:1,1 v prid samičk. Analiza spolnega razmerja povoženih osebkov na območju celotne Slovenije je pokazala, da je bilo spolno razmerje mladičev in enoletnih živali tekom celotnega preučevanega obdobja (2008–2017) večinoma v prid samic. V letu 2017 je bilo, npr., spolno razmerje povoženih mladičev moškega in ženskega spola 1:1,22, enoletnih osebkov pa 1:1,10. Ugotovitve o spolnem razmerju srnjadi, ki kažejo na to, da med mladiči prevladujejo samice, bi bilo treba upoštevati tudi pri upravljanju s srnjadjo v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 5306022