Monografija, ki je konec leta 2019 izšla v nakladi kar 21.000 izvodov, je sploh prvo knjižno delo o evrazijskem šakalu v evropskem prostoru. V njej so avtorji podrobno predstavili sistematiko in zgodovinski razvoj šakala in njegovo razširjanje v Evropi in Sloveniji; biološke značilnosti vrste, medvrstne odnose in vplive na druge vrste; družbene vidike širjenja tega prišleka; varstvo in upravljanje vrste v Sloveniji; izsledke dveletnega monitoringa šakala pri nas, ki je sicer potekal v sklopu drugega CRP projekta (V1–1626), nanj pa se močno navezuje tudi pričujoči projekt. Slednje velja še posebej za poglavja, ki obravnavajo širjenje vrste v kulturno krajino in polurbane predele, ekosistemsko vlogo vrste ter tveganja, ki jih širjenje vrste predstavlja (npr. prenos bolezni, plenilski vpliv).
COBISS.SI-ID: 302880768
Evropska srna (Capreolus capreolus) je v Sloveniji in celotnem evropskem prostoru najbolj pomembna vrsta divjadi in je ena ključnih vrst kopenskih ekosistemov. Kljub temu do nedavnega pri nas ni bilo genetskih analiz te vrste, zato so genetska struktura populacije in druge lastnosti, ki jih lahko ugotavljamo z molekularnimi orodji, domala neznane. V pričujoči raziskavi smo z uporabo molekularnih označevalcev skušali določiti sorodstvena (starševska) razmerja srnjadi v modelnem lovišču (Oljka, Šmartno ob Paki; Savinjsko-Kozjansko lovskoupravljavsko območje, osrednja Slovenija). Analizirali smo 61 vzorcev srnjadi različne starosti in obeh spolov, ki so bili zbrani v sklopu rednega odvzema v obdobju maj 2017 – februar 2018. Za potrditev zanesljivosti določanja materinstva smo analizirali tudi štiri povožene srne in sedem zarodkov. Test sorodstvenih razmerij je prepoznal pet zelo verjetnih očetov (srnjakov), šest potencialnih mater (srn) in 17 potomcev (mladičev obeh spolov, enoletnih samcev in mlajših srnjakov); samo za enega lanščaka smo v vzorec zajeli tako očeta kot mater. Poznane lokacije (koordinate) odvzema, pridobljene iz lovskoinformacijskega sistema, in prepoznana sorodstvena razmerja omogočajo sklepanje o prostorskem vedenju posameznih osebkov (disperzija enoletnih samcev – lanščakov, paritveni izleti srn) ter tako pomembno prispevajo k poznavanju ekoloških značilnosti vrste. Možnost vpogleda v (sorodstvena) razmerja med osebki, ki so zanimiva tudi za lovce kot končne uporabnike, prispeva k popularizaciji sodobnih molekularno-genetskih orodij in metod ter posledično k njihovi vpeljavi v vsakdanjo prakso upravljanja populacij.
COBISS.SI-ID: 1541832132