Kolektivna tveganja prežemajo družbo in sprožajo družbene dileme, pri katerih delo v smeri skupnega cilja ovirajo sebični interesi. Ena takšnih dilem je ublažitev pobeglih podnebnih sprememb. Da bi preučili socialne vidike blaženja podnebnih sprememb, smo organizirali eksperimentalno igro in prosili skupine prostovoljcev treh različnih velikosti, da vlagajo v skupni cilj blaženja. Če bi naložbe dosegle vnaprej določen cilj, bi se prostovoljci izognili vsem posledicam in svoj preostali kapital pretvorili v denarna izplačila. V nasprotnem primeru pa bi prostovoljci izgubili ves kapital s 50-odstotno verjetnostjo. Dilema je bila torej, ali vlagati lastni kapital ali počakati, da vstopijo drugi. Ugotavljamo, da sporočanje občutkov in pogledov pomaga razrešiti dilemo s temeljnim premikom investicijskih vzorcev. Skupine, v katerih je dovoljeno komuniciranje, vztrajno vlagajo in komaj kdaj obupajo, tudi če so njihovi trenutni investicijski primanjkljaji znatni. Izboljšani vzorci naložb so zanesljivi glede na velikost skupine, čeprav je večje skupine težje uskladiti, kar dokazujejo njihove splošne nižje pogostnosti. Algoritem združevanja v skupine razkriva tri vedenjske vrste in kaže, da komunikacija zmanjšuje številčnost prostega tipa. Ublažitev podnebnih sprememb pa se doseže predvsem s stopnjevanjem in povečevanjem prispevkov sodelavcev in altruistov, ko pride do okvare. Medtem prispevki brezplačnih kolesarjev ostajajo nespremenjeni skozi celotno igro.
COBISS.SI-ID: 25526787
Od kresnic do srčnih celic sinhronizacija ureja pomembne vidike narave, model Kuramoto pa je osnovna za raziskave na tem področju. Pokazali smo, da posplošitev modela na oscilatorje dimenzij, večjih od 2, in uvedba mehanizma pozitivnih povratnih informacij med sklopko in globalnim parametrom naročila vodi do bogatega in novega scenarija: sinhronizacijski prehod je eksploziven v vseh sodo dimenzijah, medtem ko ga posreduje časovno odvisno, ritmično stanje v vseh čudnih dimenzijah. Takšna zadnja okoliščina se zlasti razlikuje od vseh drugih časovno odvisnih stanj, ki smo jih doslej opazili v modelu. Ponujamo analitični opis tega novega stanja, ki ga v celoti potrjujejo numerični izračuni. Naši rezultati lahko torej pomagajo razvozlati skrivnosti opaženega časovno odvisnega rojenja in dinamike jate, ki se odvijajo v treh dimenzijah in kjer bi lahko to novo stanje zagotovilo novo perspektivo za še nerazumljene formacije.
COBISS.SI-ID: 36737283
Zaupanje in zaupljivost sta podlaga za nadaljnje socialne in gospodarske interakcije, prav tako pa so temeljnega pomena za sodelovanje, pravičnost, poštenost in resnično za številne druge oblike prosocialnega in moralnega vedenja. Zaupanje pa pomeni tveganje in gradnja zaupanja vrednega ugleda zahteva napor. Kako sta se torej razvila zaupanje in zanesljivost in pod kakšnimi pogoji uspevata? Za iskanje odgovorov operacionaliziramo zaupanje z uporabo igre zaupanja, pri čemer sta skrbnikova naložba in skrbnikova donosnost naložbe kot dva ključna parametra. To igro preučujemo v različnih omrežjih, vključno s celotnim omrežjem, naključnimi omrežji in omrežji brez merila ter v dobro mešanih mejah. Dokazujemo, da v vseh primerih, razen v enem, mrežna struktura malo vpliva na razvoj zaupanja in zaupanja. Natančneje, za dobro mešano populacijo, rešetke, naključna omrežja in omrežja brez merila ugotavljamo, da se zaupanje nikoli ne razvije, medtem ko se zaupanje razvija z nekaj verjetnosti, odvisno od parametrov igre in dinamike posodabljanja. Samo za omrežje brez lestvice z ne normalizirano dinamiko najdemo vrednosti parametrov, za katere se zaupanje razvija, zanesljivost pa ne, pa tudi vrednosti, za katere se razvijata tako zaupanje kot zaupanje. Zaključimo z razpravo o mehanizmih, ki bi lahko vodili k razvoju zaupanja, in začrtamo smernice za prihodnje delo.
COBISS.SI-ID: 25549059
Razlike med porazdelitvijo Pareto in logično normalno porazdelitvijo so v zadnjih nekaj desetletjih vztrajno opažali v zapletenih mrežnih raziskavah, ekonomiji in družbenih vedah. Da bi to rešili, tukaj predlagamo pristop, imenovan akumulativni zakon in z njim povezan model verjetnosti. Pokazali smo, da ima nastala akumulativna porazdelitev lastnosti, ki so podobne distribuciji Pareto in log-normalni porazdelitvi, kar vodi do širokega spektra aplikacij pri modeliranju in prilagajanju resničnih podatkov. Predstavljamo vse podrobnosti akumulacijskega zakona, opisujemo lastnosti porazdelitve ter razporeditev in kopičenje spremenljivk. Pokažemo tudi, kako je mogoče predlagani akumulativni zakon uporabiti za ustvarjanje zapletenih omrežij, opisovanje kopičenja osebnega bogastva in razlago obsega internetnega prometa na različnih področjih.
COBISS.SI-ID: 13946883
Sinhronizacija v kompleksnih omrežjih je zimzelena tema s številnimi aplikacijami v bioloških, družbenih in tehnoloških sistemih. Tu preučujemo, ali prehod z ene spremenljivke na večvariatno sklopko olajša nastanek sinhronizacije v mreži oscilatorjev obtoka. Pokazali smo, da ima omrežje resnično veliko boljšo sinhronizacijo, če so posamezne dinamične enote povezane prek več spremenljivk in ne samo skozi eno. Zlasti podrobno preučimo štiri različne scenarije spenjanja za preprost tridimenzionalni kaotični obtočni sistem in določimo najmanjšo moč spenjanja, potrebno za popolno sinhronizacijo. Ugotovili smo, da je najmanjša moč spenjanja potrebna, kadar je spenjanje skozi vse tri spremenljivke, in da je za enako raven sinhronizacije z eno spremenljivko potrebna veliko močnejša moč spenjanja. Naši rezultati tako kažejo, da multivariatno povezovanje zagotavlja bistveno učinkovitejši profil sinhronizacije v zapletenih omrežjih.
COBISS.SI-ID: 25022216