Zagotavljanje kakovosti brezžičnih povezav je eden osrednjih raziskovalnih izzivov vse od pojava brezžičnih komunikacijskih omrežij. Analiza obstoječe literature s področja ocenjevanja kakovosti povezav (LQE) z uporabo podatkovnih modelov kaže, da so tehnike za modeliranje ocenjevalnikov kakovosti brezžičnih povezav vse bolj zahtevne. Številni nedavno predlagani ocenjevalniki kakovosti brezžičnih povezav izkoriščajo tehnike strojnega učenja, ki zahtevajo dovršene postopke načrtovanja in razvoja, saj lahko z njimi bistveno vplivamo na splošno delovanje modela. V tem prispevku podajamo obsežen in poglobljen pregled ocenjevalnikov kakovosti brezžičnih povezav, ki so zasnovani na empiričnih podatkih, nato pa se osredotočimo na podskupino, ki uporablja algoritme strojnega učenja, ter jo s pomočjo podatkov o zmogljivosti analiziramo z dveh vidikov. Najprej se osredotočimo na to, kako ocenjevalniki obravnavajo zahteve glede kakovosti, ki so pomembne z vidika aplikacij, nato pa, kako pristopajo k načrtovanju s stališča standardnih korakov pri uporabi strojnega učenja. Nadalje podamo podroben pregled obstoječih javno dostopnih naborov podatkov, ki so primerni za raziskovanje in načrtovanje ocenjevalnikov kakovosti brezžičnih povezav. Prispevek zaokrožimo z razpravo o pridobljenih izkušnjah ter s smernicami za razvoj ocenjevalnikov kakovosti brezžičnih povezav na podlagi podatkovnih modelov in zbiranje naborov podatkov.
COBISS.SI-ID: 48389891
Satelitske komunikacije v pasovih Ka (19,7 GHz) in Q (39,4 GHz) omogočajo znatno povečanje zmogljivosti zaradi razpoložljivosti širših pasovnih širin. Zato so eksperimentalne merilne kampanje ključnega pomena tako za preiskovanje in modeliranje učinkov pojavov slabljenja signala, zlasti zaradi dežja, kot nato za razvoj ustreznih tehnik blaženja. V prispevku smo predstavili statistično analizo slabljenja satelitskega signala zaradi dežja in trajanja presihov. Podatke smo pridobili s triletnimi meritvami radijskega signala s satelita Alphasat v pasovih Ka in Q s sprejemnikom v Ljubljani, razvitim in postavljenimi na Institutu "Jožef Stefan". Eksperiment je del evropske merilne kampanje v okviru projektov sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Dosegli smo zelo visoko, kar 99,6%, razpoložljivost podatkov. V članku smo predstavili komplementarne kumulativne funkcije porazdelitve (CCDF) slabljenja zaradi dežja, in sicer za vsako leto posebej ter vsa tri leta skupaj. Analiza CCDF za vsako posamezno obdobje kaže, da so poleti in spomladi opažene višje vrednosti slabljenja signala v primerjavi z jesenjo in zimo, kar je posledica več in močnejših padavin. Eksperimentalni podatki predstavljeni v tem prispevku so pomembni za nadaljnjo analizo, razvoj in prilagajanje modelov napovedovanja radijskih kanalov v pasovih Ka in Q in bodo vključeni v podatkovne baze delovne skupina ITU-R 3 "Razširjanje radijskih valov".
COBISS.SI-ID: 41917443
Širjenje radijskih signalov v naravnih jamah je razmeroma neraziskano področje. V zadnjem času so predvsem za nekatere jamske prehode pristopi modalne analize dali sprejemljive rezultate, medtem ko so večkratni zavoji in močno nepravilni prehodi ostali problematični. Napredek v tehniki laserskega skeniranja okolice omogoča hitro in natančno izdelavo 3D modelov jamskih prehodov kar dovoljuje uporabo tehnike sledenja žarkov v tako geometrijsko zapletenih okoljih. Primarni cilj prispevka je analiziranje radijskega kanala v naravnih jamah in uporabnost tehnike sledenja žarkov v tem edinstvenem okolju. Dodatna vrednost prispevka je tudi praktična uporabnost rezultatov predvsem za neposredne uporabnike radijskih komunikacij v naravnih jamah in prehodih. V prispevku smo ocenili pristop sledenja žarkov v treh izbranih jamskih prehodih. Preučili smo predvsem vprašanja poenostavitve geometrijskega modela jam in ravnanje s hrapavostjo površin, rezultati pa smo primerjali z rezultati modalnih analiz na treh različnih frekvencah. Kljub težavam pri natančnem merjenju ali oceni povprečne hrapavosti, smo dokazali sprejemljivo korelacijo z izmerjenimi vrednostmi. Predvsem rezultati sledenja žarkov so bili, v primerjavi s modalnim pristopom, natančnejši v osmih od devetih kombinacij lokacije in frekvence.
COBISS.SI-ID: 33088551
Po desetletjih raziskav se je internet stvari (IoT) končno pričel uvajati v resnična življenjska okolja, kjer pomaga izboljšati učinkovitost različnih infrastruktur in delovnih procesov kot tudi našega zdravja. Uvajanje ogromnega števila naprav IoT je v skladu s predvidevanji povzročilo tudi precejšnje operativne stroške za zagotovitev predvidenega delovanja. Za učinkovito upravljanje predvidenega delovanja v obsežnih omrežjih IoT je samodejno zaznavanje motenj in nepravilnosti v delovanju postalo kritičen izziv. V tem prispevku, ki ga je motivirala eksperimentalna uvedba IoT v resničnem svetu, predstavljamo štiri vrste anomalij v brezžičnem omrežju, ki so značilne za povezavni sloj OSI strukture, in preučujemo uspešnost različnih klasifikatorjev pri samodejnem zaznavanju nepravilnosti. Preučujemo relativno uspešnost treh nadzorovanih in treh nenadzorovanih tehnik strojnega učenja tako na nekodiranih kot na kodiranih oblikah značilk z uporabo avtokodirnika.
COBISS.SI-ID: 38799107
Prenosi navzgor pri različnih sub-GHz tehnologijah, ki soobstajajo in delujejo v istem nelicenciranem frekvenčnem pasu, so lahko izpostavljeni škodljivim vplivom motenj. V teh primerih postane razporejanje prenosov pomembno za ublažitev oziroma zmanjšanje vpliva motenj. S tem namenom želimo sestaviti seznam relativno boljših kanalov, ki so določeni glede na razmerje prejetih paketov s pomočjo predlagane metrike za kvaliteto kanalov. Metrika je osnovana na razmerju med signalom ter interferenco in šumom. V tem prispevku preučimo kompromise uporabe t.i. belih seznamov v omrežjih RFDMA ob prisotnosti kumulativnih motenj znotraj in med tehnologijami. Ugotovimo, da uporaba belih seznamov — kljub zniževanju prostostnih stopenj in posledično skupne zmogljivosti — omogoča uporabo določenega števila naprav pri veliko manjši moči prejetega signala, medtem ko to ni mogoče pri scenarijih, kjer beli seznami niso uporabljeni in je moč prejetega signala visoka. To pomeni, da ima predlagana metoda z uporabo belih seznamov zmožnost varčevanja energije. Za tehnologijo Sigfox eksperimentalno pokažemo, da brez uporabe belih seznamov ne moremo podpirati naprav z močjo prejetega signala pod -118 dBm. Pri manjši moči prejetega signala lahko zmanjšamo število potrebnih prenosov ob isti verjetnosti sprejema, kar kaže na izboljšanje celotne zanesljivosti omrežja.
COBISS.SI-ID: 32819495