: V rehabilitacijskih ustanovah je prevalenca hospitaliziranih bolnikov koloniziranih z večkratno odpornimi mikroorganizmi (VOM) med najvišjimi vendar nimamo konsenza kako z njimi postopati tekom rehabilitacije. Pripravili smo spletni vprašalnik (Survey Monkey®) in ga s pomočjo delegatov v UEMS za fizikalno in rehabilitacijsko medicino poslali v rehabilitacijske ustanove. Ugotovili smo, da se ustanove srečujejo z enakimi težavami. Priporočamo, da vse paciente ob sprejemu na rehabilitacijo testiramo ali so kolonizirani z VOM. Poudarjamo, da je potrebno vpliv kolonizacije z VOM na rehabilitacijo minimizirati.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 2617193Učinkovito vodenje je ključnega pomena za razvoj kulture varnosti v organizaciji. S to raziskavo so avtorji želeli oceniti zaznano raven kulture varnosti med zaposlenimi z vodilno funkcijo v ljubljanskem zdravstvenem domu. To je bila presečna študija v največjem zdravstvenem domu v Sloveniji. Vsem zaposlenim z vodilno vlogo (N = 211) smo poslali povabilo. Za oceno kulture varnosti je bila uporabljena slovenska različica lestvice SAQ – Short Form. Zbrani so bili tudi podatki o demografskih značilnostih (spol, starost, vloga, delovne izkušnje, delovni čas in lokacija dela). Uporabljena je bila elektronska anketa. Končni vzorec je sestavljalo 154 (69,7 %) udeležencev, od tega 136 (88,3 %) žensk. Povprečna starost in standardni odklon vzorca sta bila 46,2 ± 10,5 let. Povprečne ocene za področja kulture varnosti na lestvici od 1 do 5 je bilo 4,1 ± 0,6 za timsko delo, klimo varnosti in delovne pogoje ter zadovoljstvo. Za področje dojemanja vodstva je bila ocena 3,7 ± 0,5, za področje komunikacije 3,6 ± 0,4 in za področje prepoznavanje stresa 3,5 ± 0,6 točk. Kultura varnosti med vodstvenim kadrom največjega zdravstvenega doma v Sloveniji je pozitivna. Obstaja tudi visoka raven organizacijske kulture. Potrebne so nekatere izboljšave, zlasti na področju komunikacije in prepoznavanja stresa v zvezi s kulturo varnosti.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 34629081Zaradi zapletenosti srčnega popuščanja (SP) in njegovega postopka zdravljenja je za doseganje rezultatov vodenja potrebna visoka stopnja sodelovanja pacienta in neformalnega oskrbovalca. Naš cilj je bil raziskati stališča bolnikov s SP, neformalnih oskrbovalcev in zdravstvenih delavcev o osebnih izkušnjah, zaznanih potrebah in ovirah za optimalno obvladovanje SP. V ambulanti za SP v Sloveniji je bila v letu 2018 izvedena kvalitativna študija s polstrukturiranimi intervjuji s SP bolniki (n = 32), njihovimi neformalnimi oskrbovalci (n = 21) in zdravstvenimi delavci (n = 5). Metoda analize vsebine je bila uporabljena za analizo podatkov. Negativni čustveni odziv na bolezen in njene omejitve (zlasti nezmožnost nadaljevanja dela) in spremembe v družinskih vlogah so bile najbolj razširjene teme glede vpliva SP na preživetje. Med najpogostejšimi ovirami za samooskrbo SP so bile težave pri spreminjanju življenjskega sloga, finančne težave zaradi bolezni, pomanjkanje znanja o zdravi prehrani in pomanjkanje samozavesti glede telesne aktivnosti. Kljub psihološkim in socialnim težavam zaradi SP, ki so jih izpostavili bolniki in neformalni oskrbovalci, so le zdravstveni delavci poudarili potrebo po obravnavi psihosocialnih vidikov oskrbe pri zdravljenju SP. Ugotovljene razlike bi lahko spodbudile izvajanje potrebnih podpornih mehanizmov pri obvladovanju SP.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 4738021Sindrom izgorelosti se pojavi pri ljudeh, ki delajo na delovnih mestih, ki vključujejo pogoste in intenzivne stike z ljudmi, zlasti v zdravstvu. Enote za intenzivno nego so zelo stresno okolje, kar lahko privede do večje pogostnosti izgorelosti, zlasti čustvene izčrpanosti in slabe osebne izpolnitve. Medicinske sestre so največja skupina zdravstvenih delavcev, zato je upravičeno pričakovati, da bo breme izgorelosti pri njih veliko.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 39266563