Število znanstvenih dokazov o koristnih učinkih probiotikov za zdravje ljudi se nenehno povečuje. Na voljo imamo dovolj podatkov, ki upravičujejo preskušanje probiotikov za zdravljenje ali preprečevanje različnih motenj, od z antibiotiki in Clostridium difficile povezanih drisk, sindroma vnetega črevesja, kroničnih črevesnih vnetnih bolezni, do anksioznosti, depresije in luskavice. Čeprav se na stotine izdelkov trži kot probiotiki, številni sevi, ki jih vsebujejo, niso dovolj proučeni. Poleg tega še vedno ni uradnih ali splošno sprejetih metod za analizo probiotičnih izdelkov, pri čemer sta kvantifikacija in identifikacija seva ključnega pomena. Pri raziskavah probiotičnih izdelkov je morda največji izziv dokaz učinkovitosti pri zdravih posameznikih. V kliničnih študijah je potrebno učinkovitost probiotikov potrditi in dokumentirati s pomočjo zanesljivih biomarkerjev, neodvisno od subjektivnih meril zdravstvenega stanja posameznika. Dejavniki gostitelja, prehranski in okolijski dejavniki, ki vplivajo na mikrobioto v prebavilih, dodatno otežujejo klinične študije. Prispevek obravnava trenutno stanje in obete probiotikov na področju živil, prehranskih dopolnil in zdravil.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 4193160Prispevek je vabljeno predavanje na letnem srečanju 30. Bitenčevi živilski dnevi. Po podatkih Združenih narodov je trenutno na svetu 7,6 milijard ljudi, leta 2050 bo na svetu živelo 9,8 milijard ljudi. Svetovna proizvodnja hrane se bo do leta 2050 morala globalno povečati za 70 %, v državah v razvoju pa podvojiti. Prehrana ima močan ogljični odtis, saj kar 26 % toplogrednih plinov izvira iz proizvodnje hrane. Ob tem predstavlja vse večji lokalni in globalni problem izgubljena in zavržena hrana, saj na svetu zavržemo približno 1/3 proizvedene hrane. Živila imajo zaradi razlik v pridelavi, predelavi, skladiščenju, transportu itd. zelo različen ogljični odtis, ki je največji pri živilih živalskega izvora, pri živilih rastlinskega izvora pa majhen. Zaradi naraščanja svetovne populacije ter očitnih podnebnih sprememb ob hkrati omejenih naravnih virih bomo v prihodnosti morali spremeniti naše prehranske navade. Ker je prehrana v svetu pogosto nezdrava tudi zaradi prekomerne količine živil z velikim ogljičnim odtisom, se prizadevanja za zdravo prehrano in trajnostno prehrano v nekaterih vidikih prepletajo. Nekateri predlagajo, da je rešitev v prehrani s še večjim deležem hrane rastlinskega izvora kot sedaj (za Evropo to pomeni s sedanjih 70 % na 90 %). Vendar je lahko tako zelo enostransko, manj pestro prehranjevanje za zdravje nevarno, saj običajno vodi do pomanjkanja mnogih hranil, ki so pri takem načinu prehrane zelo razširjena celo v razvitem svetu. Poleg tega v nekaterih predelih sveta drugih možnosti za pridelavo prehransko bogate hrane kot preko reje živali ni, ali so zelo omejene. Tudi Slovenija je s 60 % travinja od vseh kmetijskih površin, ki predstavljajo le četrtino slovenskega ozemlja, tak primer. Prehod na skoraj popolnoma rastlinsko prehrano tako ni niti prehranska, niti okoljska alternativa Gotovo je, da bomo morali za zdravje planeta in človeka kot družba in posamezniki upravljavsko in tehnološko izboljševati, razvijati in uporabljati bolj trajnostne načine prehrane, ki spoštujejo biodiverziteto in ekosisteme, so prehransko ustrezni, varni in zdravi, kulturno sprejemljivi, dostopni in ekonomsko pravični ter ob tem optimirajo človeške in naravne vire.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5064568Članica programske skupine Romana Mrinšek Logar je sodelovala kot urednica pri nastajanju knjige z eseji o mikrobiologiji, ki je anstala ob 60. obletnici Slovenskega mikrobiološkega društva. Publikacija na bolj poljudni način predstavi pomembnost mikroorganizmov v vsakdanjem življenju, od vloge v naravi, pri predelavi hrane, ohranjanju zdravja in pridobivanju pomembnih metabolitov. Publikacija prispeva k širjenju znanja o mikroorganizmih med širšo publiko.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 26092547Vabljeno predavanje Evropskega združenja študentov tehnologije, BEST (Board of European Students of Technology) v sklopu interdisciplinarne poletne šole, namen katere je bil razširjanje znanja s področja aktualnih (bio)tehnoloških tem med udeleženci (evropskimi študenti različnih naravoslovnih usmeritev). Ob razvoju industrije in globalnemu dvigu življenjskega standarda svetovna poraba energije vztrajno narašča. Po drugi strani vse večja poraba fosilnih goriv pomembno prispeva h globalnemu segrevanju. Posledično vse bolj narašča pomen razvoja biogoriv (in drugih spojin z dodano vrednostjo) s pomočjo mikrobnih celičnih tovarn in encimov iz obnovljive odpadne biomase. Da bi lahko proizvedli industrijsko dovolj učinkovite mikroorganizme (encime), se uporabljajo različni pristopi: od preiskovanja (meta)genomov, identifikacije tarč za metabolni inženiring, do optimizacije biokatalizatorjev z modificiranjem elementov genske ekspresije, proteinskega inženirstva in vzpostavljanja sintetičnih vezij in metabolnih poti. Predavanje je pokrivalo nekatere splošne pristope, ki se uporabljajo za identifikacijo in razvoj izboljšanih biokatalizatorjev za predelavo odpadne biomase v biogoriva in druge spojine z dodano vrednostjo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 4268936Na področju prehrane živali je Jata Emona v letu 2020 v sodelovanju z Katedro za prehrano Oddelka za Zootehniko Biootehniške fakultete (člani programske skupine P4-0097) in Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravila novo formulacijo krmila TL-TOP starter – štarterja za teleta, za namene intenzivnega pitanja telet do žive telesne mase 200 kg. Prednost tega krmila je da vsebuje relativno visoko vsebnost vlaknine (dehidrirana lucerna) in lahko pri intenzivnem pitanju v obroku zmanjšamo seno. V testnih pitanjih telet do 200kg z novim štarterjem in napajanjem z polnomastnim mlekom oz.mlečnim nadomestkom smo desegli visoke povprečne dnevne priraste, več kot 1200 g/dan. Povprečni prirasti pitanja telet v Sloveniji pa so okrog 800 g/dan.
F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka