Širitev obsega in pomena soustvarjanja na področju javnih politik in upravljanja spodbuja integracijo različnih teoretičnih področij, ki lahko, če so obravnavana skupaj, pomagajo osvetliti pogoje, procese sodelovanja več akterjev, oblikovanje inovativnih rešitev in oceno njihove javne vrednosti. Raziskovanje sorodnosti in komplementarnosti ustreznih perspektiv, kot so teorije soustvarjanja, managementa javne vrednosti, javnih inovacij, skupnega oz. sodelovalnega upravljanja, upravljanja omrežij, strateškega managementa in upravljanja digitalne dobe, lahko spodbudi celovitejši okvir za preučevanje izidov soustvarjanja javne vrednosti, kot so storitve, ki temeljijo na potrebah njihovih uporabnikov, učinkovito upravljanje in demokratična legitimnost. To poglavje naslavlja vprašanja, zakaj moramo preoblikovati javni sektor, da bi spodbudili soustvarjanje; kako lahko strateški management in digitalne platforme podpirajo to preobrazbo in zakaj moramo med preučevanjem zapletenih procesov sokreiranja, njihovih spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov ter izidov integrirati in sintetizirati različne teoretične okvire.
COBISS.SI-ID: 52334339
Okoljska regulativa prinaša vrsto družbenih koristi in prispeva k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Istočasno pa njeno stalno spreminjanje in njena kompleksnost povzročajo podjetjem administrativne stroške in tudi bremena. V članku so predstavljeni kvantitativni dokazi o obstoju določenih dejavnikov, ki vplivajo na stroške izpolnjevanja zahtev okoljske regulative. Za to smo uporabili binarni model logistične regresije z naslednjimi prediktorji: karakteristike podjetja, relevantnost okoljske regulative za delovanje podjetja in vpliv stimulativnih okoljskih ukrepov na velikost stroškov izpolnjevanja obveznosti. Rezultati kažejo, da imajo srednje velika podjetja manjše okoljske administrativne stroške kot majhna podjetja, medtem ko ni bilo statistično značilne razlike med velikimi in majhnimi podjetji. Rezultati tudi nakazujejo, da pridobivanje okoljskih dovoljenj pomembno vpliva na velikost administrativnih stroškov, medtem ko imajo finančni okoljski instrumenti drugačni učinek.
COBISS.SI-ID: 25119491
Na vrhuncu migracijske krize je bilo v državah članicah Evropske unije vloženih približno 2,4 milijona prošenj za azil. Ogromen pritisk migrantskega toka in s priseljevanjem povezane zaznave potencialnih groženj so prinesle takojšnje ukrepanje držav članic EU, ki so ponovno začele uvajati nadzor na notranjih mejah unije. To je povzročilo začasno prekinitev izvajanja schengenskega sporazuma. Prispevek kombinira uporabo pristopa ničelne vsote in teorije javnih dobrin za analizo azilne politike, pri čemer želi pojasniti vpliv strukturnih omejitev evropske integracije, ki nastopajo v obliki asimetrično integrirane azilne politike, na zdržnost obstoja schengenskega sporazuma. Z namenom odprave strukturnih omejitev in okrepitve zdržnosti schengenskega sporazuma prispevek predlaga vzpostavitev v celoti delujočega skupnega evropskega azilnega sistema, ki bi bil centralizirano upravljan.
COBISS.SI-ID: 57456387
Vlaganja v raziskave in razvoj (RR) so splošno priznana kot eden ključnih elementov ustvarjanja konkurenčne prednosti sodobnih podjetij. Hkrati velja tudi, da predstavljajo enega ključnih dejavnikov splošnega trajnostnega razvoja. Globalna konkurenca, ki postaja vse močnejša in sili podjetja, da zagotavljajo izdelke, procese in storitve z dodano vrednostjo, je razlog, da so naložbe v raziskave in razvoj nepogrešljive v sodobnem poslovanju, saj olajšajo ohranjanje položaja podjetij na trgu v smislu njihove konkurenčnosti. Glavni cilj tega prispevka je torej preučiti vpliv izdatkov za RR na uspešnost podjetij. Z uporabo multiple regresijske analize sta analizirana dva različna nabora podatkov, ki pokrivata slovenska in svetovna podjetja, ki se ukvarjajo z RR. Omenjeno predstavlja edinstveno priložnost za pridobitev izčrpnih in zanimivih ugotovitev, ki predstavljajo glavno izvirnost in vrednost članka. Empirični rezultati kažejo, da izdatki za RR v kratkoročno sicer niso učinkoviti, dolgoročno pa prinašajo določene koristi. Ugotovitve tega prispevka ponujajo več pomembnih teoretičnih in praktičnih implikacij.
COBISS.SI-ID: 5406894
Prispevek predstavlja doslej najbolj celovito in obsežno študijo o tem, kako študenti dojemajo vplive prvega vala krize COVID-19 v začetku leta 2020 na različne vidike njihovega življenja na globalni ravni. Študija na vzorcu 30.383 študentov iz 62 držav razkriva, da so bili študentje med zaprtjem države in prehodom na spletno učenje najbolj zadovoljni s podporo učiteljskega osebja in odnosov z javnostmi svojih univerz. Kljub temu pa jim pomanjkanje računalniških spretnosti in zaznavanje večje delovne obremenitve preprečujejo, da bi zaznali lastne izboljšane rezultate v novem učnem okolju. Študentje so bili v glavnem zaskrbljeni zaradi vprašanj, povezanih z njihovo prihodnjo poklicno kariero in študijem, ter doživljali dolgčas, tesnobo in frustracije. Pandemija je privedla do sprejetja določenih higienskih vedenj (npr. nošenje mask, umivanje rok) in odvrnila od vsakodnevnih praks (npr. odhod od doma, rokovanje). Sicer pa so bili študenti med epidemijo bolj zadovoljni z vlogo bolnišnic in univerz v primerjavi z vladami in bankami. Ugotovitve kažejo tudi, da so bili študentje z nekaterimi socialno-demografskimi značilnostmi (moški, izredni študij, prvostopenjski študij, študij uporabnih ved, nižji življenjski standard, iz Afrike ali Azije) v času krize bistveno manj zadovoljni s svojim akademskim delom/življenjem, pri čemer je ženske, prvostopenjske študente in študente, ki se soočajo s finančnimi težavami pandemija na splošno bolj prizadela v smislu njihovega čustvenega življenja in osebnih okoliščin. Ugotovljeni so tudi ključni dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo študentov z vlogo njihove univerze. Oblikovalci politik in visokošolske ustanove po vsem svetu bodo lahko izkoristili te ugotovitve, medtem ko bodo oblikovali politična priporočila in strategije za podporo študentom med to in prihodnjimi pandemijami.
COBISS.SI-ID: 32447747