Sistemi visokošolskega izobraževanja so ujeti med dvema dinamičnima procesoma, eden se nanaša na ekonomsko vrednost, drugi pa na statusno vrednost. Čeprav so te politične racionalnosti predstavljene kot del skladnega programa reform in „modernizacije“, vlečejo visokošolske sisteme in akterje v njih v nasprotujoče si smeri. Njihov vpliv lahko skupaj označimo kot selektivnost raziskav, saj te racionalnosti zajemajo tako raziskovalno performativnost kot institucionalne prakse prepoznavanja in nagrajevanja ter subjektivne strategije. Članek analizira prevladujoče usmeritve raziskovanja visokošolskih študij glede na to, kako odražajo razmerje med neoliberalizmom in prestrukturiranjem visokošolskih sistemov. Pri tem pokažemo, da je to pomemben kontekst za izvajanje selektivnosti med raziskavami, pa tudi, da moramo biti pozorni na privilegiranje obstoječih centrov visokošolskega raziskovanja v razmerju do obrobnih, »nepomembnih« evropskih regij. Nadalje članek razvije primer raziskovalne agende, ki se osredotoča zlasti na prepoznavanje različnih vplivov procesov selektivnosti raziskav v »nepomembnih« regijah Evrope. Ta agenda je organizirana okoli treh tem, ki se prepletajo: jezikovni, epistemološki in disciplinarni vpliv.
COBISS.SI-ID: 18267139
Članek obravnava konceptualizacijo "zunanje razsežnosti" bolonjskega procesa in razprave o tem vprašanju v luči 20. obletnice bolonjske deklaracije. Izraz "zunanja razsežnost" se je začel uporabljati po letu 2000 in se nanaša na artikulacijo možnih razmerij med (takrat) nastajajočim evropskim visokošolskim prostorom in izvenevropskimi prostori. Analiziramo vprašanja, povezana z oblikovanjem t.im. bolonjske globalne strategije (2007), tudi z analiziranjem doslej manj znanih političnih dokumentov in odzivov na bolonjski proces iz različnih svetovnih regij. Nadalje kritično obravnavamo tezo o "bolonjskem modelu" visokega šolstva in njegovem domnevnem "izvozu" v svet. Trdimo, da je ta teza kontroverzna in da je njena ozadje treba iskati v dihotomijah, povezanih s evropskimi procesi, zlasti v dihotomiji „sredstev“ in „ciljev“, pa tudi „tržnega“ in „kulturnega“ poslanstva evropskih visokošolskih zavodov.
COBISS.SI-ID: 12676681
Raziskava, o kateri poročamo v članku, je v mednarodni javnosti prva, ki na vzorcu slovenskih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, delujočih na pedagoških študijskih programih, analizira njihove predstave o konceptih vključevanja marginaliziranih skupin v šolski sistem, o kakovosti študijskih programov z vidika zagotavljanja relevantnih znanj in spretnosti, potrebnih za delo z marginaliziranimi skupinami otrok in mladostnikov in o relevantnih vsebinah, ki bi jih študijski programi morali vključevati. Analiza kaže, da je skoraj polovica vprašanih bolj naklonjena integraciji in vključevanju specialno-pedagoških vsebin v študijske programe in le dobra polovica implementaciji inkluzivnosti. Prav tako skoraj polovica vprašanih ocenjuje, da bi bilo treba obstoječe študijske programe vsaj deloma prenoviti, če želimo dosegati večjo inkluzivnost v našem šolskem sistemu. Raziskava je nagovorila tudi kolege iz Hrvaške, zato smo uporabili preveden vprašalnik na vzorcu učiteljev in sodelavcev, delujočih na pedagoških študijskih programih na Univerzi v Reki. Primerjali smo podatke, ki smo jih pridobili na slovenskem vzorcu in vzorcu zaposlenih na Univerzi v Reki in jih objavili še v drugem članku [COBISS.SI-ID 22534659].
COBISS.SI-ID: 12036425
V prispevku obravnavamo rezultate empirične kvantitativne-kvalitativne raziskave, katere cilj je bil, da na reprezentativnem vzorcu osnovnih šol vsebinsko analizirati vzgojne načrte osnovnih šol in ugotoviti, v kolikšni meri in kako vključujejo opredelitve vsebinskih sklopov, ki so predpisani, in ali oziroma v kolikšni meri in kako vsebujejo opredelitve dodatnih vsebinskih sklopov, ki jih zakon ne predpisuje, vendar bi jih šole lahko vključevale glede na svoje individualne posebnosti in konkretne izzive okolja. Med te dodatne kriterije analize smo vključili tudi elemente, na primer avtoriteto učitelja, razlikovanje razlogov za nasilje učencev, zahtevo po odsotnosti indoktrinacije, razmerje med pravnim in vzgojnim delovanjem šole. Podatke smo zbrali preko objav na spletnih straneh naključno izbranih šol reprezentativnega vzorca in analizirali s posebej pripravljenim instrumentom (mrežo kriterijev za evalvacijo vzgojnih načrtov osnovnih šol). Raziskava je pokazala, da strokovna avtonomija šol v večini primerov ni načelo, ki bi brez dodatnih podpor vodilo šole v konceptualno nadgrajevanje vzgojnih načrtov, čeprav bi bile teoretično utemeljene. Vendar načelo strokovne avtonomije ni vzrok odsotnosti možnih nadgradenj in sprememb. Nadgrajevanje vzgojnega delovanja preko vzgojnih načrtov šol bi (1) zahtevalo ponovni premislek in nadgradnjo koncepta, (2) kontinuirano podporo države v izvajanju samoevalvacije šol specifično na tem področju, in (3) podporo v strokovnem poglabljanju šol v aktualne vzgojne izzive ter oblikovanju vzgojnih strategij, ki se razlikujejo glede na vsebinske razlike v razlogih za posamezne vzgojne izzive. 6
COBISS.SI-ID: 12650313
Članek predstavi novo tehniko za empirično raziskovanje reflektiranega izkustva (SROE: Sampling Reflectively Observed Experience). Opredeljene so raziskovalne domene in fenomeni, kjer bo ta tehnika lahko najbolj prispevala k razumevanju doživljanja. Kljub temu, da je že dalj časa v uporabi pristop za vzorčenje izkustva v »realnem času« (t.i. think-aloud protokol), je SROE prva tehnika, ki omogoča tovrstno vzorčenje izkustva skozi prizmo fenomenološkega epoché. Tehnika je bila odmevno predstavljena na konferenci »First-person science of consciousness: theories, methods, applications« v Wittenu [COBISS.SI-ID 12471625].
COBISS.SI-ID: 31592451