Namen študije je bil oceniti konstruktno in kriterijsko veljavnost krajše različice lestvice za merjenje internetnih veščin in preveriti, ali na štiri razsežnosti lestvice - operativne, informacijsko-navigacijske, družbene in ustvarjalne veščine - vpliva dimenzija višjega reda, t.j. splošne internetne veščine, kot enotni faktor drugega reda. V letu 2018 je bila na vzorcu 814 uporabnikov interneta v Sloveniji izvedena anketna raziskava z neposredno interakcijo med anketiranci in anketarji. Anketni vprašalnik je obsegal 20 postavk iz lestvice za merjenje internetnih veščin in 22 drugih postavk, povezanih z digitalno vključenostjo. Rezultati eksploratorne in konfirmatorne faktorske analize ter drugih multivariatnih metod so pokazali, da mersko lestvico internetnih veščin spremljata visoka do ustrezna konvergentna in divergentna veljavnost. Za operativne in informacijsko-navigacijske veščine je bila potrjena sprejemljiva kriterijska veljavnost. Na podlagi zbranih podatkov je bila pri analizi merske invariantnosti potrjena konfiguralna in metrična invariantnost. Skalarna invariantnost ni bila potrjena v celoti, kar nakazuje, da nižje vrednosti rezultatov pri postavkah ustvarjalnih veščin pri starejših niso bile povezane z nižjo stopnjo internetnih veščin na enak način kot pri mlajših anketirancih. Dodatno rezultati raziskave izvirno prispevajo k potrditvi merske lestvice internetnih veščin kot konstrukta drugega reda, kar nakazuje na možnost oblikovanja enotne sumarne ocene iz merske lestvice internetnih veščin kot ustreznega merila za ugotavljanje internetnih veščin posameznika.
COBISS.SI-ID: 46679043
Raziskovalne dejavnosti na področju družboslovne informatike (DI) se širijo tudi v času, ko se razdrobljenost raziskovalne skupnosti, tematska razpršenost in metodološka raznolikost še naprej povečujejo. Različno razumevanje DI v regionalnih znanstvenih krogih ima velik vpliv, saj ima vsaka miselna šola drugačno zgodovino, metodološko podlago in pogosto tudi različno tematsko usmeritev. Namen tega članka je povezati tri izbrane perspektive DI – intelektualno (regionalne miselne šole), metodološko in tematsko – in predstaviti primerjalni okvir za razumevanje DI, ki vključuje vse znane pristope. Članek tako izhaja iz tematske in metodološke utemeljenosti raziskav po miselnih šolah, skupaj z definicijami, ki temeljijo na razširitvi in integraciji pojma DI. Članek je zasnovan na paralogiji pogledov in pluralizmu, značilnih za postmoderno znanost. Ker je DI zaradi hitrega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije, družbenih sprememb in ideologij, ki spremljajo računalništvo in informatizacijo, prisiljena nenehno redefinirati svoja raziskovalna torišča, tu predstavljena perspektiva ohranja visoko stopnjo prilagodljivosti, s čimer se omejuje potreba po nenehnem redefiniranju njenih meja; kot je to sicer značilno za sodobno znanost. Takšen pristop lahko služi nadaljnjemu razvoju prepoznavnosti in razumevanja DI po vsem svetu.
COBISS.SI-ID: 36219485
Pomemben prispevek raziskav o digitalnih neenakostih je razumevanje načinov, kako se ljudje (ne)udejstvujejo v uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Ena izmed tovrstnih praks je posredna uporaba interneta (PUI): posredni dostop do interneta dosežen prek naprošanja drugih, da nekaj opravijo na internetu v njihovem imenu. Obstaja sicer več raziskav o tistih, ki prejemajo PUI, torej uporabnikih prek posrednika, vendar pa je veliko manj znanega o »posrednih uporabnikih«, torej tistih, ki zagotavljajo PUI. Analize podatkov, pridobljenih z nacionalno reprezentativno anketo izvedeno v Sloveniji leta 2018 kažejo, da 51 % uporabnikov interneta poroča, da so v zadnjih 12 mesecih delovali kot posredniki. Multivariatne analize razkrivajo, da so v vlogi posrednika bolj verjetno tisti uporabniki interneta, ki poročajo o širši uporabi interneta za osebni, ekonomski ali družbeni namen, kot tudi tisti z višjo stopnjo operativnih internetnih veščin.
COBISS.SI-ID: 19518467
Članek obravnava vprašanje izbora osnovnih primerjalnih mer in poudarja, da je izbor mere in oblike predstavitve izredno pomemben, saj različne mere (formati) lahko sugerirajo različne vsebinske interpretacije. V tem okviru so bili raziskovalci Statističnega urada RS, Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in raziskovalci in pedagogi, zaposleni na slovenskih univerzah, povabljeni k sodelovanju v eksperimentu z različnimi načini predstavitev podatkov, s katerimi lahko opisujemo spremembe družboslovnih pojavov v času. Rezultati so pokazali prevladujočo težnjo anketirancev, da so se zanašali na interpretacije, povezane z absolutnimi razlikami, kar je bilo dodatno podkrepljeno z grafičnimi oblikami predstavitev. Predvsem kadar sta relativna razlika ali časovna distanca vsebinsko primernejši za predstavitev primerjav, je treba posebej pozorno zasnovati ključno obliko predstavitve in interpretacije.
COBISS.SI-ID: 36686941
Ali spletne ankete še vedno beležijo nižjo stopnjo odgovora v primerjavi z drugimi načini anketiranja? Da bi odgovorili na to vprašanje, smo ponovili in razširili metaanalizo iz leta 2008, ki je na podlagi 45 eksperimentalnih primerjav pokazala, da je bila stopnja odgovora v spletnih anketah nižja za 11 odsotnih točk v primerjavi z drugimi načini anketiranja. Pomembno vlogo pri tej analizi imajo tudi parapodatki, predvsem pri spremljanju števila kontaktov in načinov vabil. Temeljne spremembe v dostopnosti in uporabi interneta po objavi prvotne metaanalize namigujejo, da se je medtem nagnjenost ljudi k sodelovanju v spletnih anketah močno spremenila. Vendar pa v tokratni razširjeni raziskavi, ki je vsebovala 114 eksperimentalnih primerjav med spletnimi in drugimi načini anketiranja, skoraj nismo zaznali sprememb: stopnja odgovora v spletnih anketah je še vedno nižja (za 12 odstotnih točk) v primerjavi z drugimi načini anketiranja. Poleg tega smo ugotovili, da na stopnjo te razlike vplivajo naslednji moderatorji: vnaprejšnje obvestilo, strategija pridobivanja enot v vzorec, način pošiljanja vabil, vrsta ciljne populacije, število poskusov stika in država, v kateri je bila raziskava izvedena. Te ugotovitve imajo pomembne implikacije za metodologijo in izvajanje spletnih anket.
COBISS.SI-ID: 36236125