Prevajanje ima lahko pomembno vlogo pri razširjanju znanstvenega diskurza, vendar pa je vrsta prevajanja v akademskem okolju pogosto nekonvencionalna in zajema delni prevod, kombinacijo prevajanja z drugimi vrstami jezikovnega posredovanja in samoprevajanje. Ker so empirične raziskave prevodov nekaterih akademskih žanrov omejene zaradi omejene vidnosti prevodov, so različne prevodne prakse v akademskem prostoru povečini neraziskane, zlasti samoprevajanje. Prispevek se nanaša na vprašanje samoprevajanja v akademskem diskurzu, pri tem pa se osredotoča na izkušnje in odnose slovenskih raziskovalcev. Podatke smo zbirali z intervjuvanjem devetih izkušenih raziskovalcev v treh različnih akademskih disciplinah. Intervjuji razkrivajo mnenja intervjuvancev glede smeri prevoda pri samoprevajanju, njihove strategije glede adaptacije pri samoprevajanju in prav tko njihove poglede na samoprevajanje znanstvenih besedil. Ugotovitve se nanašajo na ključna vprašanja, na katera naletijo avtorji-prevajalci, in izpostavljajo potencial samoprevedenih znanstvenih besedil za kontrastivne, medkulturne in pedagoške namene.
COBISS.SI-ID: 70407266
Prispevek obravnava novosti na področju avtomatizacije postopkov v novinarskih uredništvih in ugotavlja, ali novosti spodrivajo jedrne vrednote poklicne ideologije novinarstva ali pa jih utrjujejo. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev z uredniki novičarskih inštitucij v Združenem kraljestvu in Nemčiji raziskava razkriva dinamiko sprememb v razmerju med novinarstvom in tehnologijo ter redefinicijo jedrnih vrednot novinarstva. Pri razmišljanju o avtomatizaciji pri strateškem razvoju novičarskih uredništev intervjuvanci poklicno ideologijo novinarstva dojemajo kot fluidno. Respondenti prepoznavajo kontrast med avtomatizacijo in nekaterimi osrednjimi ideali novinarstva (javna storitev, avtonomija in objektivnost), hkrati pa priznavajo tako potencial kot tudi omejitve tehnologije v razmerju do drugih idealov (pravočasnost in etika). Kljub vedno večji pomembnosti avtomatizacije pri prinašanju novic novinarji in novinarke še vedno veljajo za glavne akterje pri poročevalstvu in pri stalnem spreminjanju te panoge. Stališče »človek je še vedno glavni« izpostavlja koncept, da gre novinarstvo skozi globoko, a dolgotrajno preobrazbo, pri kateri se nove tehnologije ne preprosto pojavljajo in prinašajo sprememb, temveč se inovacije razvijajo in vklapljajo v ustaljena razmerja v poročevalskem procesu. To stališče tako ohranja kot tudi prevprašuje prevladujoče pomene novinarstva.
COBISS.SI-ID: 36153693
Članek se osredotoča na vključevanje digitalnih tehnologij v usposabljanje prevajalcev, in sicer s primerjavo prednosti in pomanjkljivosti uporabe skupnega wiki spletnega orodja za pisanje in urejanje v razmerju do osebne komunikacije. V študiji se analizira uspešnost prevajalcev pripravnikov in njihov odnos do osebne in digitalne revizije. Dve skupini 12 prevajalcev pripravnikov sta morali opraviti dve nalogi za delo v paru, ki sta vključevali prevajanje in revizijo: v prvi so bili udeleženci v neposredni interakciji, v drugi pa je bilo uporabljeno wiki sodelovanje. Rezultati kažejo, da je bilo število popravkov pri wiki nalogah večje, vendar ni bilo razlik v vrstah revizij. Kratek vprašalnik kaže, da so bila mnenja udeležencev o obeh načinih revizije pozitivna: osebna revizija se je zdela nekoliko lažja in učinkovitejša v smislu komunikacije, medtem ko je bila revizija wikija učinkovitejša v smislu upravljanja s časom.
COBISS.SI-ID: 70539106
Članek na osnovi kritične analize odzivov komentatorjev na medijske objave v času evropske migracijske krize opisuje percepcijo beguncev kot grožnje v slovenskem spletnem diskurzu. Raziskava izhaja iz stališča, da je dojemanje pojava migracij kot grožnje v središču družbeno nesprejemljivega diskurza, v katerem so begunci in migranti prikazani kot nezaželjen in potencialno nevaren element. V okviru celovitega projekta, ki je vključeval obravnavo javnih odzivov na medijsko poročanje o prihodu migrantov v Slovenijo, so bili za analizo izbrani komentarji, usmerjeni proti beguncem in migrantom. Relevantni komentarji so bili nato označeni z namenom opredelitve najpogostejših tematskih sklopov, vezanih na percepcijo grožnje. Besedilna analiza se osredotoča na opis glavnih kategorij domnevne grožnje ter na različne diskurzivne značilnosti in strategije, vsebovane v komentarjih. Čeprav obravnava pojava v večji meri temelji na kvalitativnem opisu, je v članku predstavljen tudi pregled pogostnosti in porazdelitve prepoznanih kategorij.
COBISS.SI-ID: 54269955
Monografija obravnava vprašanje medkulturnih retoričnih razlik na slovenskih in angleških spletnih straneh. Preučuje razlike v retoričnih konvencijah v žanru trženjskih spletnih strani, in sicer na dveh nivojih. Na prvem se osredotoča na razlike med izvirnimi slovenskimi in izvirnimi angleškimi spletnimi besedili, na drugem pa na premike pri prevajanju spletnih besedil iz slovenščine v angleščino. Teoretsko izhodišče predstavljajo raziskave s področja kontrastivne retorike, žanrske analize, prevodoslovne raziskave in raziskave s področja digitalnih medijev. Metodološki okvir temelji na socioloških in antropoloških raziskavah, ki so bile nadgrajene v analitični model, prilagojen za kontrastivno preučevanje retoričnih konvencij. Model kulturnih vrednot je razdeljen na pet kulturnih dimenzij, ki se naprej delijo na petnajst operativnih spletnih pojavnic. Raziskava temelji na korpusu šestdesetih sklopov trženjskih spletnih strani v slovenščini in angleščini.
COBISS.SI-ID: 43283971