P6-0265 — Vmesno poročilo
1.
Trimesečno raziskovalno in pedagoško delo na Univerzi v Gradcu

Članica programske skupine dr. Adriana Mezeg od začetka marca 2021 deluje kot gostujoča profesorica in raziskovalka na Univerzi v Gradcu (gostovanje v tujini je deloma sofinancirano iz programa Erasmus+), in sicer na Inštitutu za prevodoslovje in Inštitutu za slavistiko. Izvedla je več pomembnih javnih predavanj, kjer je predstavila izsledke znanstveno-raziskovalnega dela, ki potekajo v okviru slovenske programske skupine Medkulturne literarnovedne študije. V okviru gostovanja na tuji univerzi je vzpostavila stik z uveljavljenimi avstrijskimi raziskovalci, s katerimi se dogovarja za medsebojno sodelovanje, kar je izrednega pomena za boljše in trajnejše povezovanje ljubljanske in graške univerze.

B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi

COBISS.SI-ID: 61297411
2.
Član programske skupine prof. dr. Igor Maver je postal izredni član SAZU, je tudi član Evropske akademije znanosti Academia Europaea in glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Acta Neophilologica

Igor Maver je redni profesor za angleško in ameriško književnost in dolgoletni član in raziskovalec, ki deluje v sklopu programske skupine Medkulturne literarnovedne študije. Je izvoljeni član Evropske akademije znanosti Academia Europaea v Londonu in član mednarodnega izvršilnega odbora Mednarodne zveze rednih univerzitetnih profesorjev za angleške in ameriške študije, poleg tega pa je glavni in odgovorni urednik indeksirane znanstvene revije, namenjene razpravam o književnosti in jeziku Acta Neophilologica ter član nekaj uredniških odborov mednarodnih revij (Journal of language, literature and culture od leta 2013, Il Tolomeo od leta 2010, Transpostcross od leta 2012). Na skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti 6. junija 2019 je bil Igor Maver sprejet za novega izrednega člana SAZU v razredu za filološke in literarne vede, kar pomeni priznanje njegovemu delu in tudi raziskovanju v sklopu raziskovalnega programa.

F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete 

3.
Priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju članu programske skupine prof. dr. Tonetu Smoleju

Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je 28. 1. 2021 podelila priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju članu programske skupine dr. Tometu Smoleju. Posebej zaslužen je na področju ohranjanja spomina na starejše slovenske znanstvenike in znanstvenice. Napisal je ključno poglavje za monografijo Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je izšla ob stoletnici Univerze v Ljubljani 2019, in sodeloval v več dogodkih ter pogovorih za medije. V sklopu raziskav programske skupine pripravlja še monografijo o slovenskih doktorskih študentih na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, ki je pred izidom in bo pomemben prispevek k poznavanju zgodovine posameznih ved, s katerimi se raziskovalna skupina ukvarja (germanistika, slovenistika, romanistika, anglistika). Pogovor za nagrajencem je bil 26. februarja 2021 predvajan v oddaji Podobe znanja na programu ARS Radia Slovenije (https://ars.rtvslo.si/2021/02/tone-smolej/).

E.01 Domače nagrade

COBISS.SI-ID: 54658563
4.
Transfer razsvetljenskih idej v nemški periodiki v ALzaciji in na Kranjskem v poznem 18. stoletju

V prispevku je predstavljena raziskava o transferju tem v dobi razcveta evropskega razsvetljenstva, in sicer v nemško govorečem tisku Alzacije in Kranjske v 80.– ih letih 18. stoletja na primeru dveh časopisov, ki sta reprezentativna za obe regiji (Laibacher Zeitung, Strasburgische Gelehrte Nachrichten). Ob vseh političnih in kulturnih razlikah je mogoče ugotoviti precejšnje prekrivanje posredovanih vsebin: tako uresničevanje družbenih reform pričakujejo energični in razsvetljeni vladarji (Jožef II., Karel Friderik Badenski), za utelešenje razsvetljenske paradigme pa v obeh časopisih velja Benjamin Franklin, v Parizu opevani predstavnik mladih Združenih držav Amerike. Oba časopisa tudi z zelo podobnimi argumenti svarita pred neomejeno svobodo in pretiranim individualizmom. Leta 1785/86 pa razsvetljenstvo v času največjega razcveta doživi krizo. Strasbourške periodične publikacije na tržišču ni več, med drugim, ker zmerno, protestantsko razsvetljenstvo v nemškem jeziku podleže prevladi kulturnih in političnih paradigem Pariza kot glavnega mesta, medtem ko se v kranjskem tisku kažejo prva znamenja porajajočih se nacionalnih gibanj. To nakazuje že uspeh prvih dramskih del v slovenskem jeziku, pa tudi začetek zgodovinopisja južnoslovanskih narodov. Pri raziskavi sta sodelovala dva člana programske skupine dr. Matjaž Birk in dr. Petra Kramberger. Prvi avtor raziskave dr. Matjaž Birk je za svoje delo s strani raziskovalnega centra »Centre Interdisciplinaire de Recherches sure les Langues et la Pensées (CIRLEP, EA 42999)« nominiran za raziskovalno štipendijo Chaires Gutenberg (http://www.cercle-gutenberg.fr/chaires-gutenberg/presentation/). Gre za prestižno francosko raziskovalno štipendijo, ki jo mednarodno uveljavljenim raziskovalcem in predavateljem podeljuje »Cercle Gutenberg« (Klub Gutenberg) s sedežem v Strasbourgu.

F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj

COBISS.SI-ID: 31379459