V raziskovalnem sklopu, ki se ukvarja z etičnimi vidiki literature, smo objavili odmeven prispevek, ki se v okviru razprave o konceptualnih vzporednicah med postmodernim metafizičnim okvirom in zen budističnim razumevanjem subjekta, prostora in časa ukvarja s specifično strukturo postmodernega literarnega subjekta in postmodernih literarnih resničnosti. Avtorica z analizo strukture subjekta in resničnosti v romanu A Tale for the Time Being preverja in ugotavlja ustreznost etičnih premis zen budizma za izgradnjo etičnega sistema, ki bi ustrezal družbenozgodovinskim in metafizičnim značilnostim postmoderne dobe, kot jih opredeljujeta zlasti poststrukturalizem in posthumanizem. V članku z aplikacijo Baudrillardovih konceptov fraktalnega subjekta in hiperresničnosti ter osnovnimi principi Dogenove šole zen budizma dokaže, da se tako kot v zen budizmu tudi v okviru postmoderne metafizike kot temeljna etična kategorija izpostavlja empatija, in pokaže, da je empatija inherentna literarni izkušnji, ter zariše pomen književnosti pri oblikovanju etičnega sistema, ki bo v skladu temeljnimi premisami postmoderne epohe.
COBISS.SI-ID: 69745250
V okviru medkulturnih literarno-zgodovinskih raziskav je med vidnejšimi dosežki prispevki inovativna raziskava o Pauli von Preradović (1887–1951), avtorici avstrijske državne himne (njeno besedilo za novo avstrijsko državno himno je leta 1946 prevladalo med več kot 1800 predlogi). Raziskava pokaže, da je bilo v nemškem rajhu mogoče objavljati tudi literaturo, ki ni povsem ustrezala vladajoči ideologiji. Pokaže pa se tudi, da je bila Paula von Preradovič nedvomno nasprotnica nacionalsocializma, a nikakor ne antifašistka, kar je razvidno iz njene podpore avtoritativnemu avstrofašističnemu režimu. Paula von Preradović je v vse življenje ostala povezana z rodno Istro, ki je je zapustila šele pri šestindvajsetih. Istra ni bila le navdih za njene prve pesmi, temveč se avtorica v svojih literarnih delih pogosto posveča hrvaškim temam. V članku je podan podroben pregled avtoričinega izjemno zanimivega odnosa avtorice do fašističnih sistemov, kar je toliko bolj pomenljivo, če pomislimo, da je prav Paula von Preradović sestavila besedilo avstrijske himne, ki je v uporabi še danes. To daje političnemu ozadju avtorice, ki je prišla iz Istre na Dunaj, še večji pomen. Tako kot drugi intelektualci – na primer Karl Kraus, Franz Werfel in Joseph Roth – je bila tudi Paula von Preradović blizu idejam avtoritarne avstrofašistične države, kar se jasno odraža v njenih besedilih iz tistega časa, kot je na primer Lob Gottes im Gebirge (Hvalnica Bogu v gorah, 1936). Po drugi strani pa je Paula von Preradović nacionalsocializem kritizirala v romanu Pave in Pero (1940), in je, čeprav zelo diskretno, s predstavitvijo multikulturne družbe pozvala k sobivanju različnih narodov.
COBISS.SI-ID: 70873442
V tretjem sklopu raziskav med vidnejše dosežke sodi znanstvena monografija Vesne Kondrič Horvat o švicarski pisateljici Erici Pedretti, ki je izšla pri berlinski založbi Weidler. Monografija temelji na novejših teoretičnih spoznanjih o medkulturnih in transkulturnih povezavah in o hibridizaciji ter prinaša najnovejše in aktualne uvide v pisanje švicarske pisateljice Erice Pedretti. Razprava se osredotoča na pisateljičine izkušnje v času druge svetovne vojne in po njej ter skozi natančno analizo literarnih del prikaže, kako dela Erice Pedretti demonstrirajo vpetost posameznika v socialno, politično in kulturno ozadje in kako se to umešča v današnji, čedalje bolj globalizirani svet, kakšna je torej podoba tujega in kakšna je samopodoba avtorice. Ker je bila pisateljičina družina sudetskih Nemcev po letu 1945 iz Češke izgnana, je šla najprej v Švico, od tam pa v Ameriko. Po vojni se je Erica edina vrnila v Švico, kjer že od leta 1952 živi in ustvarja ne le kot pisateljica, ampak tudi kot kiparka in slikarka. Monografija se v luči omenjenih teoretičnih spoznanj osredotoča na njeno pisateljsko kariero, v kateri je ustvarila dela, ki se v analizi izkažejo izjemno relevantna tudi v današnjem času.
COBISS.SI-ID: 40541187
Ko književnost prevajamo iz enega jezika v drugega, ko jo prestavljamo iz izhodiščne kulture v ciljno, ne pričakujemo, da se bo spremenil ciljni bralec, čeprav sicer pričakujemo številne spremembe. Članek govori o vprašanju spremembe ciljnega občinstva iz odraslega v otroško/mladinsko v prevodih leposlovja iz angleščine v slovenščino. Do spremembe ciljnega bralca največkrat pride pri prevodih stripov, fantazijske književnosti in tistih realističnih besedil, v katerih so glavne osebe otroci ali živali. Razlogi za spremembo so lahko besedilni in zunaj besedilni: po eni strani takšne knjige v mladinsko književnost uvrščajo knjižnice, odbori za podeljevanje nagrad in založniki s svojo izbiro prevajalcev; po drugi strani pa k temu, da se književno delo preseli v drugo kategorijo, lahko pripomorejo posamezne prevajalske odločitve na mikroravni.
COBISS.SI-ID: 71808866
V okviru raziskav o kulturnem in jezikovnem sporazumevanju je nastal članek, objavljen 2021 v pomembni in za didaktično-pedagoško področje odmevni reviji The New Educational Review. Članek obravnava vsakdanjo in zelo aktualno temo, tj. heterogenost, kulturno in jezikovno raznolikost otrok v šolah. Heterogenost in diferenciacija kot edini možni odgovor nanjo ter s tem povezana metoda za delo v razredu so obravnavane kot paradoks pedagoškega in didaktičnega dela vse od njegovih začetkov naprej. Prispevek prinaša razmišljanje o institucionalnih in strukturnih okvirih za diferenciacijo kot konceptualno možnostjo za ustrezno obravnavanje (kulturne in jezikovne) heterogenosti učencev. V empiričnem delu, ki so ga injicirale izjave študentov pri seminarju iz didaktike, pa so predstavljeni rezultati kvalitativne analize izjav učiteljev tujega jezika o diferenciaciji, o možnostih diferenciacije ter o dilemah in pasteh, ki jih diferenciacija prinaša. Prispevek je s pedagoško-didaktičnega in medkulturnega vidika v današnjem času izjemno aktualen in prinaša tudi nekatere možne rešitve.
COBISS.SI-ID: 57291523