Pri pšenici (Triticum aestivum L.) so rese - ščetinaste strukture, ki se raztezajo od lem - fotosintezno aktivne. V primerjavi z resnicami, golice proizvedejo več zrn na enoto površine in na klas, kar znatno zmanjša velikost zrn, vendar njihova sestava mineralnih elementov ostaja neraziskana. Na njivi smo istočasno gojili devet kultivarjev resnic in 11 kultivarjev golic. Brez razlike v masi 1000 zrn smo v celih zrnih resnic določili večjo vsebnost kalcija in mangana in manjše koncentracije železa (Fe) kot v kultivarjih golic. Analiza prečnih prerezov zamrznjenih hidriranih tkiv semen z mikro rentgensko absorpcijsko spektrometrijo Fe-K roba je pokazala, da razlike v skupni koncentraciji Fe niso spremljale razlike v speciaciji Fe (64% Fe obstaja kot Fe3+ in 36% kot železo Fe2+) ali Fe ligandih (53% je bilo fitata in 47% nefitata). V nasprotju s tem je bila posebna tkivna specifičnost speciacije Fe. Perikarp je vseboval največji delež (86%) Fe3+ železa, nucelarna projekcija pa najmanjši (49%). Fitatni ligandi so bili prevladujoči v aleuronu, skutelumu in zarodku (72%, 70% oziroma 56%), nucelarna projekcija in perikarp pa sta vsebovala samo nefitatne ligande. Ob predpostavki, da je biološka uporabnost Fe odvisna od ligandov Fe, sklepamo, da je biološka uporabnost Fe iz pšeničnih zrn tkivno specifična.
COBISS.SI-ID: 33018919
Svinec (Pb) se uvršča med najbolj problematična onesnažila v okolju. Kontaminacija tal je razširjena skoraj povsod, vendar pa je kopičenje Pb v rastlinah le slabo raziskano. V raziskavi, ki je zajela 165 evropskih populacij metalofita Arabidopsis halleri, je več vzorcev nabranih na terenu pokazalo hiperakumulacijo Pb, kar je omogočilo nadaljnje raziskave. Kopičenje Pb je bilo analizirano pri posameznih populacijah A. halleri iz različnih habitatov vzgojenih pod nadzorovanimi pogoji, da bi izključili odlaganje Pb iz zraka kot vir navideznega kopičenja Pb. Za preučevanje prostorske porazdelitve in vezavnih oblik Pb je bilo uporabljenih več tehnik slikanja elementov. Ne glede na genetsko ozadje so posamezne populacije A. halleri pokazale večje kopičenje Pb v poganjkih kot A. thaliana. Vendar so krivulje odvisnosti koncentracije kovine od rasti rastline nakazovale indikatorski in ne hiperakumulatorski odziv. Podatki o prisotnosti Pb v ksilemskem soku in slikanje porazdelitve elementov nedvoumno kažejo na mobilnost Pb v rastlinah. Najvišje koncentracije Pb so bile ugotovljene v epidermalnem in žilnem tkivu. Porazdelitev Pb se je razlikovala od porazdelitve hiperakuliranega cinka. Večina Pb je bila vezana na kisikove ligande v dvosmerni koordinaciji. A. halleri kopiči Pb, kadar razmere v tleh omogočijo fitorazpoložljivost Pb. Veliko kopičenje Pb v takih okoliščinah, tudi v listih A. thaliana, močno nakazuje, da lahko Pb vstopi v prehrambene mreže in lahko predstavlja tveganje za varnost hrane.
COBISS.SI-ID: 33005607
Fitinska kislina nakopičena v semenih zmanjšuje biodostopnost mineralnih snovi, saj jih veže v netopne in neprebavljive komplekse. Uporaba fižola z zmanjšano količino fitinske kisline (lpa mutante) je pri ljudeh izboljšala preskrbo z železom, vendar so se ob uživanju kuhanih zrn lpa mutant pojavile prebavne motnje. V raziskavi so bile uporabljene tri linije fižola in sicer črna, krem in pisana. Mutacija lpa je še posebej pri črni liniji privedla do pleiotropnih efektov, ki se kažejo v obliki povečane termične stabilnosti zrn, zato je potrebno čas kuhanja močno podaljšati (hard-to-cook genotip). Ugotovili smo, da znižanje koncentracij fitata v zrnih privede do povečane koncentracija prostih kalcijevih ionov v tkivih zrn, kar posledično vpliva na termično stabilnost fitohemaglutinina L (PHA-L) v primerjavi z zrni divjega tipa. Poleg tega, se kalcijevi ioni se namesto na fitat, ki se shranjuje v proteinskih vakuolah znotraj parenhimskih celic kličnih listov, veže na celično steno in jo močno ojača, zato je za zmehčanje potreben daljši čas kuhanja.
COBISS.SI-ID: 33286183